Jedro

S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (106. člen ZZZDR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v prvi točki izreka odločilo, da se mladoletna hčerka pravdnih strank, N., zaupa v varstvo in vzgojo materi, T. I. (v nadaljevanju tožeča stranka oziroma tožnica). V drugi točki izreka izpodbijane sodbe pa je sodišče prve stopnje določilo medsebojne stike med mladoletno N. in njenim očetom S. M. (v nadaljevanju tožena stranka oziroma toženec), in sicer tako, da potekajo na sledeč način: - vsak drugi vikend od petka, ko oče hčerko prevzame v šoli pa do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo; - vsako drugo sredo (v tistem tednu, ko ni stika preko vikenda), ko oče hčerko prevzame v šoli pa do petka zjutraj, ko jo pripelje v šolo; - v času božično-novoletnih počitnic izmenično tako, da božične praznike hčerka preživi z enim staršem, novoletne z drugim, naslednje leto obratno in tako izmenično v prihodnje; - polovico poletnih počitnic; - zimske in jesenske počitnice preživlja mladoletna hčerka izmenično tako, da zimske v letu 2009 preživi z materjo, jesenske v letu 2009 z očetom, naslednje leto obratno in tako izmenjaje v prihodnje; - prvomajske počitnice preživlja izmenično tako, da jih v letu 2009 preživi z očetom, v letu 2010 z materjo in tako izmenično v prihodnjih letih.

Večji oziroma drugačen tožbeni zahtevek pravdnih strank pa je bil zavrnjen.

Zoper takšno odločitev, in sicer zgolj glede prve alineje druge točke izreka (ter posledično tudi zoper zavrnitev v tem delu), se je po svoji pooblaščenki pravočasno pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.26/1999 in nasl., v nadaljevanju ZPP) in predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da stik med tožencem in mladoletno N. preko vikenda razširi še na četrtek. Toženec v svoji pritožbi navaja, da si izredno močno želi sodelovati pri vzgoji in skrbi za N., kar lahko udejani le preko stikov, zato si želi, da bi bili le ti bolj pogosti kot jih predlaga mati. Toženec izpostavlja, da je želel izvedenki zastaviti dodatna vprašanja glede poteka stikov, ker meni, da si je hčerka izmislila pouk glasbene teorije v četrtek, vendar mu to ni bilo omogočeno, saj sodišče njegovemu predlogu, podanem na naroku 15.12.2008, ni sledilo. Toženec poudarja, da si mladoletna N. pravzaprav želi stikov z njim vsak vikend in vsak drugi vikend od četrtka do ponedeljka, kar izhaja iz zapisnika CSD, ki ga je 5.12.2007 sestavil g. M. M.. Zaslišanje slednjega je toženec predlagal, vendar mu ni bilo ugodeno, česar sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni obrazložilo. Toženec se ne strinja s tem, da je vožnja iz Postojne v Ljubljano in v obratni smeri prenaporna za mladoletno N. in meni, da je vožnja v avtomobilu lahko enkratna priložnost za navezovanje pogovorov med potniki, torej tudi med očetom in hčerko. V zvezi s tem izpostavlja, da tudi izvedenka meni, da vožnja ne predstavlja posebne težave. Toženec nadalje navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se je sodišče odločilo, da se stiki ne razširjajo, pa tudi ne krčijo, marveč, naj potekajo tako kot so bili dogovorjeni v, do vložitve tožbe veljavni, sodni poravnavi (5. odst. na str. 6 izpodbijane sodbe). Kljub navedenemu pa se je sodišče odločilo za krčenje stikov, in sicer za en dan - vsak četrtek, in tako sedaj stik preko vikenda ne traja od četrtka, ampak od petka. Toženec zato vztraja pri ohranitvi stikov kot so bili že dogovorjeni.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR) ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom, pri čemer se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo citirane določbe ZZZDR glede določitve stikov, katerih potek je naveden zgoraj. Prav tako sodišču prve stopnje ni mogoče očitati nobene bistvene kršitve določb postopka.

Toženec se izrecno pritožuje zgolj zoper prvo alinejo druge točke izreka izpodbijane sodbe glede stikov vsak drugi vikend od petka, ko hčerko prevzame v šoli, pa do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo, zato bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo zgolj na tiste pritožbene očitke, ki so relevantni za izpodbijani del (360. člen ZPP).

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stiki med otrokom in očetom potekajo od meseca marca 2007 vsak drugi konec tedna od petka, ko oče hčerko prevzame v šoli pa do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo, v tistem tednu, ko za vikend nimata stikov, pa od srede po pouku in do petka zjutraj, ko oče hčerko pripelje v šolo (4. odstavek na str.6. izpodbijane sodbe). Prav v takem obsegu je sodišče prve stopnje nato tudi določilo stike za v bodoče, zato ne držijo pritožbene navedbe, da se je odločilo za krčenje stikov. Ko toženec izpostavlja, da je prišlo do krčenja stikov, ima sicer očitno v mislih obseg stikov, kot je bil določen v letu 2001 s poravnavo z dne 26.3.2001 (priloga B36) in ne način oziroma obseg izvrševanja stikov kot je potekal od marca 2007, iz katerega je izhajalo sodišče prve stopnje in na katerega je izrecno pristal tudi sam toženec.

Čeprav toženec sedaj vztraja na širšem obsegu stikov (še četrtki), je na naroku 15.12.2008 sam izrecno izjavil, da "želi, da stiki potekajo vsaj tako kot doslej, to je vsak drugi konec tedna od petka do ponedeljka zjutraj, v tistem tednu, ko stika za vikend ni, pa še od srede do petka zjutraj" (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 15.12.2008 na strani 2). Na takšen obseg je bila, pod pogojem, da se določi višja preživnina, pripravljena pristati tudi tožnica (glej izpodbijano sodbo na str. 6). Ob navedenem, sodišču prve stopnje, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni bilo potrebno po nepotrebnem podaljševati postopka z zaslišanjem g. M. M. oziroma dodatnim zaslišanjem izvedenke B., saj je imelo vso potrebno podlago, da sprejme končno odločitev glede stikov. Poleg minimalnega oziroma pogojnega "soglasja" staršev, pravilnost izpodbijane določitve stikov namreč potrjuje že podano mnenje izvedenke, ki je argumentirano odgovorila na vsa vprašanja sodišča prve stopnje (glej izpodbijano sodbo na str. 4) in ocenila, da mladoletni N. stiki s tožencem v takšnem obsegu, kot jih je imela do sedaj, večinoma ustrezajo in so zanjo koristni.

Iz izvedenskega mnenja sicer res izhaja, da se je N. že prilagodila vožnjam iz Postojne v Ljubljano (nenazadnje je prav zaradi te ugotovitve sodišče prve stopnje lahko določilo tako obsežne stike s tožencem tudi med tednom), vendar je izvedenka hkrati ugotovila, da je vožnja za deklico naporna in obremenjujoča. Pritožbeno sodišče vnovič poudarja, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi (106. člen ZZZDR) in ugotavlja, da predlagana razširitev stikov še na četrtek ne bi v ničemer povečala otrokove koristi, kvečjemu obratno, in sicer zaradi objektivno napornih in obremenjujočih dodatnih voženj iz Postojne v Ljubljano. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa prav tako v ničemer ne krši toženčeve pravice do stikov, saj so ti bistveno obsežnejši od tistih, ki jih je predlagala tožnica in tožencu v zadostni meri omogočajo, da tudi prek njih sodeluje pri vzgoji in skrbi za N., ki je bila sicer zaupana v varstvo in vzgojo tožnici.

Razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, torej niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožena stranka ni priglasila.