Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ureditev postopka za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v ZDZdr, ZNP in ZPP takšna, da zadržanemu zagotavlja dejansko uresničitev pravice do neodvisnega zastopanja v postopku, pravice do sodne kontrole odločitve, pravice do pritožbe in pravice do zaslišanja in neposrednega stika s sodnikom sodišča prve stopnje in je tako skladna z Ustavo in mednarodnimi standardi za varstvo človekovih pravic. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da so bile vse navedene pravice predlagateljici zagotovljene tudi v obravnavanem primeru. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo brez obravnave, ker je ocenilo, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP), predlagateljica pa po oceni Vrhovnega sodišča, ni izkazala verjetnosti obstoja očitanih absolutno bistvenih kršitev, ki naj bi bile storjene s strani sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, zato je predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnice Idrija do 27. 6. 2018. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Nasprotna udeleženka Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zoper odločitev sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj: — Ali je v postopku zadržanja osebe na zdravljenju v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v primeru, ko zadržana oseba vloži pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o njenem zadržanju na zdravljenju, v kateri izrecno navede, da želi biti prisotna na seji pritožbenega sodišča, potrebno takšno osebo vabiti na sejo in ji omogočiti prisostvovanje na seji, kot to smiselno določa ZKP? — Ali mora biti v postopku zadržanja osebe na zdravljenju v skladu z določili ZDZdr v primeru, ko zadržana oseba vloži pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o njenem zadržanju na zdravljenju, v katerem izrecno navede, da želi biti prisotna na seji pritožbenega sodišča, pritožbeno sodišče pa se odloči, da navedenega ne bo izvedlo, takšna odločitev v navedenem delu, kjer sodišče ne sledi prošnji oz. Zahtevi zadržane osebe, obrazložena? — Ali se ob upoštevanju, da ZPP ne ureja materije v zvezi z odvzemom prostosti, v primeru, ko je sebi odvzeta prostost v skladu z določili ZDZdr, smiselno uporabljajo določbe ZKP v delu, ki ureja zahtevo za varstvo zakonitosti?

3. Predlog ni utemeljen.

4. Predlagateljica nima prav, ko v predlogu navaja, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne ureja izrednih pravnih sredstev v primeru, ko gre za omejitev osebne svobode, in je zato treba potegniti vzporednico s kazenskim postopkom in njeno vlogo obravnavati kot zahtevo za varstvo zakonitosti. ZDZdr v 4. odstavku 50. člena določa, da je zoper odločitev sodišča druge stopnje v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve dovoljena revizija. ZPP-E pa v 124. členu določa, da če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367a.člena zakona in po postopku po zakonu. Vrhovno sodišče je zato njeno vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ureditev postopka za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v ZDZdr, Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in ZPP takšna, da zadržanemu zagotavlja dejansko uresničitev pravice do neodvisnega zastopanja v postopku, pravice do sodne kontrole odločitve, pravice do pritožbe in pravice do zaslišanja in neposrednega stika s sodnikom sodišča prve stopnje in je tako skladna z Ustavo in mednarodnimi standardi za varstvo človekovih pravic.1 Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da so bile vse navedene pravice predlagateljici zagotovljene tudi v obravnavanem primeru. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo brez obravnave, ker je ocenilo, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP), predlagateljica pa po oceni Vrhovnega sodišča, ni izkazala verjetnosti obstoja očitanih absolutno bistvenih kršitev, ki naj bi bile storjene s strani sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. Člena ZPP, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

1 Ti izhajajo tudi iz Priporočila Sveta Evrope No. R (83) 2 OF THE COMMITTEE OF MINISTERS TO MEMBER STATES CONCERNING THE LEGAL PROTECTION OF PERSONS SUFFERING FROM MENTAL DISORDER PLACED AS INVOLUNTARY PATIENTS ter odločb Evropskega sodišča za varstvo človekovih pravic, na primer zadev D. D. v Lithuania, X. v Finland, Stanev v. Bulgaria, Shtukaturov v. Russia, Storck v. Germany, Winterwerp v The Netherlands in L. M. proti Sloveniji.