Up-114/96 - 4

25.9.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. K. iz L., J. K. iz L. ter I. K. iz B., M. na seji senata dne 25. septembra 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba D. K., J. K. ter I. K. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1496/93 z dne 19.1.1994 in sklep o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kamniku, št. D 165/86 z dne 11.6.1993 se zavrže.

Ustavna pritožba istih pritožnikov zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 503/94 z dne 17.1.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniki so bili stranke zapuščinskega postopka, v katerem je sodišče v sklepu o dedovanju ugotovilo, da je njihov zahtevek za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža zastaral.

Pritožbeno sodišče je sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdilo, revizijo prikrajšanih dedičev pa je Vrhovno sodišče zavrglo z utemeljitvijo, da to izredno pravno sredstvo v zapuščinskem postopku ni dovoljeno.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi navajajo, da jim je z navedenimi sklepi kršena pravica do dedovanja po 33. členu Ustave ter pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.

3.Ustavno pritožbo mora pritožnik v skladu s 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat sklenilo, da si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva stranka ne zavaruje roka za vložitev ustavne pritožbe.

V obravnavani zadevi je bila revizija pritožnikov zoper sklep drugostopenjskega sodišča v zapuščinskem postopku zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep drugo- in prvostopenjskega sodišča začel teči že z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča. S tem pa je rok iz 52. člena ZUstS očitno zamujen, zato ustavna pritožba v tem delu ni dopustna.

4.Ustavna pritožba je pravočasna in s tem dopustna le proti sklepu Vrhovnega sodišča. Vendar je potrebno upoštevati, da je predmet tega sklepa le odločitev o nedopustnosti revizije (ne pa vsebinska odločitev o zapuščinski zadevi), zato se mora tudi preizkus pred Ustavnim sodiščem omejiti na vprašanje, ali so bile z odločitvijo Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Glede tega pritožniki zatrjujejo, da jim je Vrhovno sodišče z nezakonitim zavrženjem revizije kršilo pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.

5.Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče (npr. v sklepu št. Up 115/95), da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Tudi v obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do trostopenjskega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta; preko te ustavne določbe jo omogoča šele zakon (Zakon o pravdnem postopku v členih 382 - 400), zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki pa ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.

6.V obravnavanem primeru torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo. Ker pritožnik z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije ni uspel, si s tem tudi ni ustvaril možnosti za vsebinski preizkus očitanih kršitev pravice do dedovanja v sklepih sodišč prve in druge stopnje v zapuščinskem postopku.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka ter 1. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj