Jedro

Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper A. A., da je kot generalna državna tožilka, torej kot odgovorna oseba državnega organa Vrhovnega državnega tožilstva, dne 18. 10. 2006 in dne 20. 11. 2006 na sedežu Vrhovnega državnega tožilstva opustila dolžno nadzorstvo in skrb nad ravnanjem državnega organa Vrhovnega državnega tožilstva, zaradi katerega je bil kandidat na razpisano prosto mesto okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani I. Š. pri postopku ugotavljanja pogojev za imenovanje na funkcijo okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani postavljen v neenakopraven položaj v nasprotju z določbo 6. člena Zakona o delovnih razmerjih s čimer naj bi storila prekršek po tretjem odstavku 229. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 229. člena Zakona o delovnih razmerjih, ustavi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Inšpekcija nadzora delovnih razmerij (prekrškovni organ) je z odločbo z dne 12. 11. 2008 storilki A. A., zaradi prekrška po tretjem odstavku 229. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 229. člena ZDR izrekla opomin in ji naložila v plačilo stroške postopka. Okrajno sodišče v Kamniku je s sodbo ZSV 133/2009 z dne 9. 6. 2010 zavrnilo zahtevo storilke prekrška za sodno varstvo in potrdilo odločbo prekrškovnega organa.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec trdi, da izpodbijana odločba prekrškovnega organa nima vseh sestavin, predpisanih v tretjem odstavku 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), v skladu s katero mora biti v izreku odločbe o prekršku konkretiziran dejanski stan prekrška. V izreku izpodbijane odločbe je ponovljeno le zakonsko besedilo drugega odstavka 15. člena ZP-1, kar pa ne zadošča za konkretizacijo temeljev odgovornosti odgovorne osebe. Zaradi te pomanjkljivosti je izrek odločbe nedoločen, nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev iz druge alineje prvega odstavka 62. člena ZP-1. Storilka prekrška zaradi navedene nepravilnosti v postopku pred prekrškovnim organom ni bila seznanjena s kršitvijo, ki se ji očita, zato se ni mogla izjaviti o vseh relevantnih pravnih in dejanskih vidikih zadeve, s čimer je bila kršena tudi njena pravica do obrambe. Sodišču očita kršitev 65. člena ZP-1, ker se ni opredelilo do zatrjevanih nepravilnosti v izreku odločbe prekrškovnega organa, niti ni storilki predočilo konkretne kršitve in ji s tem omogočilo, da se o njej v celoti in popolno izjavi. Prekrškovni organ in sodišče sta pri odločanju napačno uporabila določbe Zakona o državnem tožilstvu in Poslovnika Državnotožilskega sveta, skladno s katerima storilka prekrška ni pristojna za pripravo gradiva za seje Državnotožilskega sveta; kršila pa sta tudi določbo 1. točke prvega odstavka 229. člena v zvezi s 6. členom ZDR, saj Državnotožilski svet ni nastopal v vlogi delodajalca, zato niso izpolnjeni vsi zakonski znaki očitanega prekrška. V postopku izdelave mnenja je bil Državnotožilski svet seznanjen le z znanimi dejstvi, kar pa ni mogoče opredeliti kot diskriminatorno obravnavanje. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper obdolženko ustavi.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilki prekrška, ki je v podani izjavi izrazila strinjanje z vložnikom zahteve.

B.

4. Izpodbijana sodba očita storilki A. A., da je obravnavani prekršek storila kot odgovorna oseba državnega organa. Odgovornost odgovorne osebe je urejena v določbi 15. člena ZP-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da je odgovorna oseba odgovorna za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena pri pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, pri državnem organu ali v samostojni upravni lokalni skupnosti. Odgovorna oseba je skladno z drugim odstavkom 15. člena ZP-1 odgovorna za prekršek, če je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

5. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZP-1 mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine). Kadar se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, s čim je storilec opustil dolžno nadzorstvo, torej katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil. 6. Iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku izhaja, da je storilka A. A. storila očitani ji prekršek s tem, da je kot odgovorna oseba Vrhovnega državnega tožilstva dne 18. 10. 2006 in dne 20. 11. 2006 na sedežu Vrhovnega državnega tožilstva v Ljubljani opustila dolžno nadzorstvo in skrb nad ravnanjem državnega organa Vrhovnega državnega tožilstva, zaradi katerega je bil kandidat na razpisano prosto mesto okrožnega državnega tožilstva na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani I. Š. pri postopku ugotavljanja pogojev za imenovanje na funkcijo okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani postavljen v neenakopraven položaj v nasprotju z določbo 6. člena ZDR.

7. Vložnik zahteve pravilno ugotavlja, da zgolj ponovljeno zakonsko besedilo drugega odstavka 15. člena ZP-1 ne zadošča za konkretizacijo temeljev odgovornosti odgovorne osebe. V opisu dejanja naveden očitek, da je storilka prekrška opustila dolžno nadzorstvo in skrb nad ravnanjem državnega organa, v nadaljnjem opisu ni konkretiziran z navedbo dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na zatrjevano opustitev dolžnega nadzorstva in skrbi. Iz takšnega opisa prekrška ni razvidno, s katerim konkretnim ravnanjem oziroma opustitvijo ravnanja, je storilka izpolnila znake obravnavanega prekrška.

8. Ob ugotovitvi, da v opisu dejanja v izreku ni konkretizirana opustitev dolžnega nadzorstva, Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku, nima (vseh) znakov prekrška, zato je podana kršitev materialnih določb po 1. točki 156. člena ZP-1. 9. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper A. A., zaradi prekrška po tretjem odstavku 229. člena ZDR v zvezi s 1. točko prvega odstavka 229. člena ZDR, ustavilo. Zaradi takšne odločitve, ostalih v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanih kršitev ni presojalo.

10. Ker je bil postopek ustavljen, na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1, stroški postopka bremenijo proračun.