Jedro

Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni je postopek, ki je analogen postopku sodne odmere kazni, ki obsega ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem ter vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin ter njihovo vrednotenje. Čeprav je sodišče prve stopnje vse zgoraj izpostavljene okoliščine, ki se upoštevajo tudi pri odmeri kazni, upoštevalo v skladu s sodno prakso, se je strinjati s pritožbenimi navedbami, da je tem okoliščinam pripisalo prevelik pomen. V večji meri bi moralo upoštevati tudi dejansko stanje v času odločanja o alternativni izvršitvi zaporne kazni, saj so se okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenca in možnostjo opravljanja primernega dela od izreka kazni do odločanja o predlogu za alternativni način izvršitve kazni zapora, vendarle spremenile.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Celju predlog obsojenca A. A. za izvršitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist, vloženim po zagovornici dne 6. 5. 2024, zavrnilo kot neutemeljen.

2.Zoper sklep se je pritožil obsojeni po zagovornici, kot je uvodoma navedel, iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter ugodi predlogu obsojenca oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ter listin v sodnem spisu je razvidno, da je bil A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Celju III K 48780/2023 z dne 10. 4. 2024 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Sodišče mu je izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora, v izrečeno zaporno kazen pa se mu je vštel čas hišnega pripora od 4. 7. 2023 od 18:50 ure dalje. Navedena sodba je postala pravnomočna dne 21. 5. 2024 in je bila izrečena na podlagi sprejetega sporazuma o priznanju krivde, ki so ga sklenili okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, obsojeni in njegova zagovornica. Že pred izvedbo postopka pogajanj za sklenitev sporazuma o priznanju krivde je sodišče prve stopnje na predlog zagovornice pridobilo poročilo Probacijske enote Celje z dne 26. 2. 2024. Iz navedenega poročila je razvidno, da glede na zdravstvene omejitve obsojenca (v času opravljanja razgovora je bil obsojeni še v bolniškem staležu), seznama izvajalcev sankcije ter razgovora z obsojenim, slednjemu ne bo mogoče zagotoviti ustreznega dela v splošno korist v ..., kjer ima bivališče. Od dne 27. 4. 2024 dalje pa je bil obsojeni zmožen za delo (odločba ZZZS, OE Ravne na Koroškem z dne 19. 4. 2024). Obsojeni je tudi izjavil, da je pripravljen opravljati delo v splošno korist v ..., kjer je možnost za opravljanje dela v splošno korist večja kot v ... Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje tudi izhaja, da tožilstvo takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora ne bi nasprotovalo, v kolikor bi se izkazalo, da obsojeni delo lahko opravlja. Predlog obsojenca, podan po zagovornici še pred pravnomočnostjo sodbe, dne 6. 5. 2024, je bil posredovan Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju. Okrožna državna tožilka je v odgovoru na predlog dne 24. 6. 2024 navedla, da je obsojeni zaposlen pri B. d.o.o., zaradi česar alternativnemu načinu prestajanja zaporne kazni ne nasprotuje, v kolikor bi Probacijska enota Celje našla ustrezno organizacijo, pri kateri bi lahko opravljal dela v splošno korist, glede na njegove omejitve, ki izhajajo iz odločbe ZPIZ z dne 20. 6. 2023.

5.Zagovornica je predlog za izvršitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist z dne 6. 5. 2024 dopolnila z vlogo z dne 1. 7. 2024, v kateri je navedla, da je obsojeni od 27. 4. 2024 dalje zmožen za delo ter da je v času postopka izkazoval pripravljenost opravljati delo v splošno korist, v kolikor to ni mogoče v kraju njegovega stalnega bivališča, tudi v ..., kjer je možnost za opravo dela večja kakor v ... V zvezi z zdravstvenimi težavami (diagnosticirana bipolarna motnja) je zagovornica navedla, da se obsojeni redno zdravi in da je njegovo življenje urejeno. Glede na zatrjevane spremenjene delovne zmožnosti obsojenca je sodišče prve stopnje pridobilo novo poročilo Probacijske enote Celje, ki je bilo izdelano dne 5. 7. 2024. V poročilu je navedeno, da glede na dejstvo, da ima obsojeni diagnosticirano bipolarno motnjo ter da je kaznivo dejanje storil v povezavi s prepovedanimi substancami, na podlagi izkušenj poudarjajo, da bodo imeli veliko težav pri iskanju ustreznega izvajalca sankcije, saj osebe ne morejo napotiti v izobraževalne ustanove. Dodatno težo predstavlja tudi nemobilnost osebe, saj nima prevoznega sredstva in je odvisna od pomoči staršev ter javnega prevoza. Glede na zdravstvene omejitve, seznam izvajalcev sankcije ter razgovora z osebo, s precejšnjo verjetnostjo ugotavljajo, da obsojencu v ... in okolici ne bodo mogli zagotoviti ustreznega dela. Edina izvajalska organizacija, ki je pripravljena obsojenca sprejeti, naj bi bila ... Zagovornica obsojenega je v vlogi z dne 11. 7. 2024 še navedla, da je delodajalec obsojenca pred kratkim napotil na usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled dne 4. 6. 2024. Iz zdravniškega spričevala Zdravstvenega doma Celje z dne 4. 6. 2024 izhaja, da obsojeni izpolnjuje zdravstvene zahteve za delovno mesto, torej da je zmožen za delo z omejitvami.

6.V zvezi z alternativno obliko izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist je uvodoma potrebno poudariti, da se tudi s tem uresničuje tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacije storilca in da mora zato tudi način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj. Zaradi tega mora odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca, kakor tudi z njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obtoževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazenske sankcije1. Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni je tako postopek, ki je analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem ter vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin ter njihovo vrednotenje. Slednje je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7.Deveti odstavek 86. člena KZ-1 tudi izrecno določa, da sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.

8.O uvodni ugotovitvi, da obsojenec glede na višino izrečene zaporne kazni in vrsto kaznivega dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega, sicer izpolnjuje formalni pogoj za določitev dela v splošno korist po osmem odstavku 86. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju izpostavljenih subjektivnih in objektivnih okoliščin (predhodna neobravnavanost za kaznivo dejanje s prepovedanimi drogami, priznanje in obžalovanje storjenega kaznivega dejanja, pozitivna naravnanost obsojenca, sodelovanje tekom kazenskega postopka, urejena osebnost, zdravstveno stanje, omejena delovna zmožnost) v kontekstu obravnavane kriminalne količine (večja količina dveh vrst prepovedane droge), teže kaznivega dejanja, ki izhaja že iz višine predpisane kazni, v povezavi z obsojenčevimi okrnjenimi možnostmi zagotovitve primernega dela zaradi njegovih zdravstvenih omejitev, v točkah 14 in 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa zaključilo, da predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ni mogoče ugoditi. Nenazadnje je bila s podaljšanjem hišnega pripora, do nastopa kazni, po prepričanju sodišča prve stopnje, izkazana tudi ponovitvena nevarnost kaznivega dejanja pri obsojencu.

9.Čeprav je sodišče prve stopnje vse zgoraj izpostavljene okoliščine, ki se upoštevajo tudi pri odmeri kazni, upoštevalo v skladu s sodno prakso, se je strinjati s pritožbenimi navedbami, da je tem okoliščinam pripisalo prevelik pomen. Po oceni pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo, poleg navedenih okoliščin, v večji meri upoštevati tudi dejansko stanje v času odločanja o alternativni izvršitvi zaporne kazni, saj so se okoliščine v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenca in možnostjo opravljanja primernega dela od izreka kazni do odločanja o predlogu za alternativni način izvršitve kazni zapora, vendarle spremenile. Ob tem ni mogoče prezreti dejstva, da je že državno tožilstvo pred izvedbo postopka pogajanj za sklenitev sporazuma o priznanju krivde ter tudi ob podaji izjave v zvezi s predlogom obsojenca za alternativni način prestajanja zaporne kazni z dne 6. 5. 2024, menilo, da bi bil takšen način izvršitve zaporne kazni pri obsojencu primeren, pod pogojem, da bi se našla ustrezna izvajalska organizacija, pri kateri bi lahko opravljal delo v splošno korist. Iz poročila Probacijske enote Celje z dne 5. 7. 2024 je razvidno, da naj bi bila takšna izvajalska organizacija Društvo aktivnih občanov. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da si je obsojenec osebno prizadeval poiskati izvajalca sankcije, ki naj bi bil Društvo aktivnih občanov. Zato je v celoti utemeljena pritožbena navedba, da niti Probacijska enota niti sodišče nista ugotavljala, ali možnost dela v splošno korist pri navedenem društvu obstaja, prav tako pa se sodišče ni opredelilo, ali je navedeno društvo za delo v splošno korist primerno ali ne, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zagovornica tudi utemeljeno izpostavlja, da je diagnosticirana duševna motnja pri obsojencu medikamentozno urejena, da se obsojenec redno zdravi v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, zato njegovo zdravstveno stanje, tudi po oceni pritožbenega sodišča, nikakor ne more biti ovira za alternativno prestajanje zaporne kazni. Še zlasti ob dejstvu, da je dne 4. 6. 2024 opravil nov zdravniški pregled, iz katerega, kot je povzelo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, izhaja, da je obsojeni zmožen za delo v organizaciji, kjer je zaposlen, čeprav z določenimi omejitvami.

10.Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je v tem trenutku preuranjeno sklepati, da teža in okoliščine storjenega kaznivega dejanja na eni strani ter obsojenčeve zdravstvene omejitve ter okrnjene možnosti zagotovitve primernega dela na drugi strani, dajejo zanesljivo podlago za zavrnitev predlagane alternativne oblike izvršitve zaporne kazni.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

12.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno pretehtati vse navedbe obrambe v zvezi s predlogom za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ter v nakazani smeri upoštevati tako okoliščine, ki govorijo v prid odločitvi za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, kot tudi okoliščine, ki kažejo na potrebo po zavrnitvi takšnega predloga. Upoštevati bo moralo zlasti nove okoliščine v zvezi z obsojenčevim zdravstvenim stanjem ter omejitvami glede opravljanja dela v splošno korist, pri čemer bo moralo pridobiti podatke, ali bi bilo Društvo aktivnih občanov dejansko pripravljeno obsojenca sprejeti na delo, ki bi ustrezalo tudi njegovim zdravstvenim omejitvam. Upoštevati pa bo moralo tudi vedenje obsojenca v času odločanja, kar vse bo lahko podlaga oceni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja na prostosti. Če bo pri tem ugotovilo, da pri obsojencu na prostosti ni podana nevarnost ponovitve kaznivih dejanj in da njegovo vedenje v času odločanja ter njegove osebne razmere, zlasti zdravstveno stanje v času predvidenega izvrševanja kazni, ne nasprotujejo izvršitvi kazni z delom v splošno korist, bo moralo v okviru ugotavljanja možnosti in sposobnosti za opravljanje primernega dela, od Probacijske enote zahtevati ponovno poročilo, zlasti v smeri preveritve možnosti opravljanja dela pri navedenem društvu ali morebiti še kakšni drugi izvajalski organizaciji. V kolikor bo sodišče prve stopnje na podlagi tako zbranih dokazov, predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ponovno zavrnilo, pa bo moralo v obrazložitvi sklepa navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge, iz katerih bodo razvidne tako okoliščine, ki govorijo v prid ugoditvi predlogu, kakor tudi okoliščine, ki utemeljuje zavrnitev predloga.

-------------------------------

1Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 130/2009 z dne 21. 5. 2009.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 86, 86/8, 86/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.