Jedro

Nasprotna udeleženka ni izkazala okoliščin, ki bi nakazovale ogroženost A. v času stikov z očetom. Svoj predlog za izdajo začasne odredbe je temeljila na domnevnem spolnem nasilju, ki naj bi ga nad mld. hčerko A. izvršil C., 7-letni sin očetove nove partnerke, ko je bila na stikih pri očetu in sta s fantkom spala v isti postelji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka zadošča zaveza očeta, da A. s 7-letnim C. pri očetu ne bo prihajala v stik. Umiritev situacije nakazuje tudi materino zatrjevanje, da je A. sedaj dobro in da pri njej ni zaznati stiske. Materina izpoved izkazuje, da A. nima strahu pred očetom, da ga ima rada in da ji ta ne bi škodoval, zato je zadostna njegova zaveza, da C. takrat, ko bo hčerka pri njem, ne bo prisoten. Za primer kršitve pa je sodišče določilo tudi kazen v višini 500 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlagateljevemu predlogu za izdajo začasne odredbe ter uredilo stike med mld. A., rojeno ... 2017, in staršema. Ti potekajo na način, da predlagetelj prevzame hčerko v petek popoldne v vrtcu in jo v ponedeljek zjutraj preda v varstvo v vrtec, nasprotna udeleženka pa jo v ponedeljek popoldne prevzame v vrtcu in je z njo do srede zjutraj, ko jo preda v varstvo v vrtec, isti dan popoldne pa jo predlagatelj prevzame v vrtcu in je pri njem do petka zjutraj, ko jo preda v vrtec, nasprotna udeleženka pa jo v petek popoldne prevzame v vrtcu in jo v ponedeljek preda v vrtec ter tako izmenjaje, kot so stiki potekali v letu 2020; v dneh, ko vrtec ne obratuje, se A. prevzame na domu tistega starša, pri katerem je takrat v varstvu ali na končni postaji v B., in to vse ob zavezi očeta, da v času, ko bo A. pri njem, ne bo prihajala v stik z mld. C., sinom D. D. V primeru kršitve obveznosti iz te začasne odredbe se kršitelju izreče kazen 500 EUR, ki jo bo sodišče izreklo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z obveznostjo iz te začasne odredbe. Ta začasna odredba nadomešča začasno sodno poravnavo z dne 24. 11. 2020 in velja do drugačne odločitve sodišča oz. pravnomočnega zaključka postopka, ugovor zoper njo pa ne zadrži njene izvršitve (I. točka izreka).

Predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, s katero bi se A. v varstvo in vzgojo zaupala njej in na njenem naslovu tudi imela stalno prebivališče, oče pa bi zanjo plačeval začasno mesečno preživnino v višini 150 EUR, medtem ko bi se stiki med njim in hčerko začasno prepovedali, je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper izdano začasno odredbo (I. točka izreka) vlaga nasprotna udeleženka ugovor, o katerem bo v nadaljevanju odločalo sodišče prve stopnje. Odločitev o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) pa izpodbija s pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podredno predlaga, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 19. 10. 2020, vključno z modifikacijo v II. točki izreka na naroku z dne 17. 12. 2020. Sklepu očita, da nima razlogov o vsebini avdio posnetka na USB ključu, ki ga je predložila s tretjo pripravljalno vlogo z dne 19. 11. 2020, in iz katerega izhaja spontano A. govorjenje v zvezi z očitano spolno zlorabo. V sklepu ni razlogov o dokaznih listinah v zvezi z isto sporno tematiko, ki so bile priložene predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 19. 10. 2020. Izostali so tudi razlogi o pomembni dokazni listini – kratkem poročilu o obravnavi A. na Inštitutu X. Zmotna je ugotovitev, da A. pri očetu ni ogrožena. Predlagatelj živi skupaj s D. D., njen mld. sin C. pa živi z njima. Logično je, da A. prihaja v stik tudi z C. Predlagatelj njenih opozoril „ne jemlje resno“, zato mu ne gre zaupati. Vse to so razlogi, ki potrjujejo trditve in bojazni ter veliko verjetnost, da je A. v času stikov z očetom ogrožena.

V očitnem nasprotju z njeno izpovedjo je zapis sodišča, da je bila v varni hiši zgolj zaradi lastnega strahu pred predlagateljem. Z odhodom v varno hišo je želela zaščititi predvsem A., da je ne bi predlagatelj zopet odpeljal v okolje, kjer se je zgodila spolna zloraba. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni pregledalo in ocenilo predloženih materialnih dokazov in ni zaslišalo izvedene priče – igralne terapevtke E. E. z Inštituta X. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo, in sicer določba 161. člena DZ. A. je s strani mld. C. ogrožena predvsem v nočnem času, zato ji stiki z nočitvijo/prespanjem pri očetu niso v korist. 3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in poudarja, da otroku ni storil nič slabega, da je vesten in dober starš ter da predlog nasprotne udeleženke predstavlja načrtno odtujevanje otroka z namenom izposlovanja boljšega izida v postopku. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Procesna in materialna pravila za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok so vsebovana v določbah 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 157., 161. in 162. člena Družinskega zakonika (DZ). Izdaja regulacijske odločbe oz. ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi otrokove ogroženosti potrebno nujno ukrepanje. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izhaja, da imajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu velik neposreden vpliv na končno odločitev. Te lahko močno in trajno prizadenejo interese obeh staršev, še zlasti pa otroka, zato je treba k izdajanju pristopiti restriktivno. Njihov namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru vse te kriterije presodilo pravilno. Svojo odločitev je temeljilo na mnenju CSD z dne 2. 11. 2020. Iz njega izhaja, da je deklica navezana na oba starša in da je pri njeni starosti zelo pomembna konstantnost, stabilnost. Oba starša razumeta in izpolnjujeta njene potrebe. Navedenemu ustreza odločitev, da se stiki izvajajo na način, da je deklica z vsakim od staršev po nekaj dni, tako da preživi približno polovico časa z vsakim od njiju.

7. Nasprotna udeleženka je svoj predlog za izdajo začasne odredbe temeljila na domnevnem spolnem nasilju, ki naj bi ga nad mld. hčerko izvršil 7-letni sin očetove nove partnerke, ko je bila na stikih pri očetu in sta s fantkom spala v isti postelji. Sodišče se je do teh zatrjevanj ustrezno opredelilo. Izpostavilo je, da se v tej fazi postopka ni ukvarjalo z raziskovanjem, ali je dejansko prišlo do spolne zlorabe. Zato tudi ni izvajalo dokazov, ki jih je v ta namen predlagala nasprotna udeleženka. V točkah 13, 14 in 15 obrazložitve je svojo odločitev argumentirano pojasnilo in pritožbeno sodišče tem argumentom v celoti sledi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka zadošča zaveza očeta, da A. s 7-letnim C. pri očetu ne bo prihajala v stik. Umiritev situacije nakazuje tudi materino zatrjevanje, da je A. sedaj dobro in da pri njej ni zaznati stiske. Materina izpoved izkazuje, da A. nima strahu pred očetom, da ga ima rada in da ji ta ne bi škodoval, zato je zadostna njegova zaveza, da C. takrat, ko bo hčerka pri njem, ne bo prisoten. Za primer kršitve pa je sodišče določilo tudi kazen v višini 500 EUR.

8. Navedba sodišča o materinih razlogih za bivanje v varni hiši na pravilnost in zakonitost odločitve nima nikakršnega vpliva. Je pa moč iz materine izpovedbe na list. št. 146 razbrati, da je bil razlog za odhod v varno hišo tudi strah, da bi jo „nekdo izmed njegovih čakal in pretepel“. Za sámo odločitev v zvezi z njenim predlogom za izdajo začasne odredbe pa zapis sodišča niti ni bistven.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi s pridobivanjem dodatnega mnenja pristojnega CSD. Dokazni sklep je po svoji pravni naravi sklep procesnega vodstva, zato sodišče nanj ni vezano. Tehtnost argumentov udeležencev pa je sodišče prve stopnje lahko ocenilo na podlagi njunih izpovedb ter mnenja CSD z dne 2. 11. 2020. 10. Na podlagi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj nasprotna udeleženka ni izkazala okoliščin, ki bi nakazovale A. ogroženost v času stikov z očetom (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1).