Jedro

Niti tožeča stranka v tožbi, niti tožena stranka v odgovoru na tožbo, nista navedli vrednosti spornega predmeta. Zato predpostavke za dovoljenost revizije niso izpolnjene.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morajo toženci izprazniti in izročiti tožnikoma stanovanjsko hišo G..

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi moralo sodišče tožbeni zahtevek delno zavrniti tako, da bi tožnikom naložilo izpolnitev nasprotne obveznosti, vrniti plačanih 35.000 DEM. V pravdi so namreč postavili ugovor po drugem odstavku 122. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskopravnih sporih, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, si stranke zagotovijo pravico do revizije tako, da nevedejo vrednost spornega predmeta v znesku, ki ga določa tretji odstavek 382. člena ZPP. Zakon o pravdnem postopku nalaga tožniku, da v tožbi navede vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 186. člena in 3. odstavek 382. člena ZPP). Ker procesne pravice tožene stranke ne morejo biti odvisne od tega, ali tožeča stranka izpolni ali pa opusti svoje obveznosti glede navedbe sporne vrednosti v tožbi, ima tudi sama pravico zahtevati ovrednotenje vrednosti spornega predmeta in s tem omogočiti revizijski preizkus pravnomočne sodbe. Tožena stranka lahko navede vrednost spornega predmeta v odgovoru na tožbo.

V obravnavani zadevi gre za premoženjskopravni spor z nedenarnim zahtevkom. Vendar niti tožeča stranka v tožbi, niti tožena stranka v odgovoru na tožbo, nista navedli vrednosti spornega predmeta. Zato predpostavke za dovoljenost revizije niso izpolnjene (3. odstavek 382. člena in drugi odstavek 186. člena ZPP). Taka razlaga navedenih določb Zakona o pravdnem postopku je sprejeta v sodni praksi.

Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije, je revizijsko sodišče odločilo v skladu 392. členom ZPP.