Jedro

Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo, ki jo je 25. 1. 2022 vložil zoper sodbo ZSV 604/2021 z dne 2. 12. 2021 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in vložena pritožba zoper nezakonito sodbo obravnava kot pravočasna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bila sodba o prekršku z dne 2. 12. 2021 storilcu vročena s fikcijo vročitve, in sicer tako, da mu je bilo 31. 12. 2021 puščeno obvestilo o prispelem pismu, ker pa ga v roku 15 dni ni dvignil, se šteje vročitev za opravljeno z dnem 15. 1. 2022. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je tako začel teči 16. 1. 2022 in se je iztekel 24. 1. 2022 (ker je 23. 1. 2022 bila nedelja, ko prekrškovni organ ne dela), storilec pa je pritožbo poslal s priporočeno poštno pošiljko oddano 25. 1. 2022. Ob takih ugotovitvah je pravilen zaključek, da je storilčeva pritožba prepozna in zakonita odločitev o zavrženju pritožbe, saj tako posledico določa tretji odstavek 161. člena ZP-1. 5. Storilec v pritožbi izpostavlja, da se je 15-dnevni rok za dvig pisemske pošiljke iztekel na soboto, ko pošta v kraju njegovega prebivališča ne dela. To za nastop fikcije vročitve ni bistvenega pomena. Fikcija vročitve namreč pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.1 Tako je tudi storilcu v predmetni zadevi pisanje bilo puščeno v hišnem predalčniku 17. 1. 2022, vendar se kljub temu vročitev šteje za opravljeno z dnem 15. 1. 2022. 6. Ker gre za izjemo od pravil o osebnem vročanju pisanj, morajo za nastop fikcije vročitve biti izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Med drugim je to tudi pravilno in dejansko puščeno obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki. Storilec sicer v pritožbi zatrjuje, da obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejel, vendar pa iz obvestila organu o vročitvi, ki je pripeto k l. št. 110 spisa izhaja, da je bilo obvestilo prispelem pisanju puščeno v storilčevem hišnem predalčniku, na naslovu njegovega stalnega prebivališča in naslova za vročanje. To obvestilo predstavlja javno listino v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), za katero se šteje, da so v njej navedena dejstva resnična. Sicer je dovoljeno dokazovati, da tisto, kar izhaja iz javne listine, ni resnično, vendar je za to potrebno podati konkretne in obrazložene razloge ter ponuditi dokaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da neko dejstvo ni resnično. Ker storilec zgolj posplošeno zatrjuje, da mu obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno, ne da bi to posebej obrazložil in ponudil kakšne dokaze, s takimi navedbami ne more omajati zakonske domneve o pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz obvestila o organu o vročitvi. Ob upoštevanju vsega navedenega je zato sodišče povsem utemeljeno štelo, da je bila sodba o prekršku z dne 2. 12. 2021 storilcu vročena 15. 1. 2022. 7. Na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje o datumu vročitve in datumu izteka roka za vložitev pritožbe zoper sodbo z dne 2. 12. 2021 pa ne vplivajo niti pritožbene navedbe, da je pravni pouk v izpodbijani sodbi bil pomanjkljiv, ker ni imel obrazložen pomen fikcije vročitve. V skladu s prvim odstavkom 140. člena ZP-1 mora obsegati pouk o pravici do pritožbe ter rok in način vložitve. Namen pravnega pouka je seznaniti upravičenca do pravnega sredstva o pravici do vložitve pravnega sredstva, roku za vložitev pravnega sredstva ter organu, pri katerem lahko vloži pravno sredstvo, ne vsebuje pa pravil o štetju rokov. Slednja izhajajo iz zakona, za katerega se šteje, da ga vsi poznajo. Na nepoznavanje predpisov se v skladu z načelom, da nepoznavanje prava škoduje, ni mogoče uspešno sklicevati, zlasti glede na pojasnilo, ki izhaja iz obvestila o prispeli pošiljki. Zato so tudi pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je razumel, da rok za vložitev pritožbe zoper sodbo teče od dneva dejanske seznanitve s sodbo, neutemeljene in pritožbi ni mogoče ugoditi.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena Zakona o sodnih taksah ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1 Kot je pojasnilo Višje sodišče v Celju v sklepu PRp 96/2021: Fikcija vročitve pomeni le domnevno vročitev in ne upošteva dejstva, kdaj se je storilec s sklepom dejansko seznanil, vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva. Bistvo pravne fikcije je ravno v tem, da se neko dejstvo šteje za resnično, čeprav je povsem jasno, da ne ustreza resničnemu stanju. Do dejanske seznanitve naslovnika z vsebino pisanja na dan nastopa fikcije vročitve lahko pride le v primeru, če ravno ta dan naslovnik prevzame pošiljko pri vročevalcu. Če tega ne stori, mu vročevalec pusti poštno pošiljko šele naslednji dan po nastopu fikcije v hišnem predalčniku, vendar se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka roka in takrat tudi nastopijo pravne posledice vročitve in sicer neodvisno od tega, kdaj je naslovnik dejansko prejel pošiljko v fizični obliki in se seznanil z njeno vsebino.