Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o predlogu za odpravo pripora oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom, ni dovoljena.

Izrek

Zahteva obtoženega Ž.D. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 19.03.2003 zavrnil predlog zagovornice obtoženega Ž.D. za odpravo pripora oziroma njegovo nadomestitev z milejšim ukrepom, odreditvijo hišnega pripora po 199.a členu ZKP ali javljanjem na policijski postaji po 195.b členu ZKP. Zoper ta sklep ni pritožbe (4. odstavek 207. člena ZKP).

Obtoženi Ž.D. je dne 15.04.2003 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 420. člena Zakona o kazenskem postopku zoper omenjeni sklep, kot tudi zoper pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21.03.2003 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 01.04.2003, s katerima je bilo odločeno o predlogu za podaljšanje pripora.

Vrhovna državna tožilka B.B. je v odgovoru, ki ga je podala skladno z 2. odstavkom 423. člena ZKP v zvezi s sklepom, s katerim je zunajobravnavni senat odločil o predlogu za odpravo pripora, podala mnenje, da zoper takšno odločitev zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker je po določbi 4. odstavka 420. člena ZKP to pravno sredstvo dovoljeno vložiti le zoper pravnomočno odločbo sodišča, s katero je bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Obtoženec je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil tudi zoper odločbo zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je senat zavrnil predlog obtoženčeve zagovornice, podan po vložitvi obtožnice, za odpravo pripora oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom, to je s hišnim priporom ali z ukrepom javljanja na policijski postaji.

Po določbi 1. odstavka 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjema od tega pravila je 4. odstavek navedenega člena, ki določa, da se sme med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.

Z odločbo zunajobravnavnega senata ni bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora, pač pa o predlogu zagovornice za odpravo pripora oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom. Zoper takšno odločbo pa glede na navedene zakonske določbe zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo Vrhovno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči.