Jedro

Določba 4. odst. 80.čl. ZOR, po kateri sme sodišče na zahtevo zainteresirane stranke znižati pretirano veliko aro, pomeni, da sodišče na ugovor stranke presoja predvsem sorazmerje med pogodbeno vrednostjo in višino are in ocenjuje zatrjevano pretiranost s te strani. Poleg tega pa upošteva tudi druge okoliščine primera.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici znesek 75.000,00 Sit z zamudnimi obrestmi, medtem ko je višji tožbeni zahtevek za plačilo nadaljnjih 150.000,00 Sit z zamudnimi obrestmi zavrnilo in tožnici naložilo 38.000,00 Sit pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da sta stranki dne 7.5.1993 sklenili pogodbo o ari. Na podlagi te pogodbe je tožnica plačala toženki znesek 3.000 DEM kot aro za nakup stanovanja. Do izpolnitve pogodbe ni prišlo iz razlogov na strani tožnice. Zato tožnica ni upravičena terjati celega plačanega zneska, pač pa le eno tretjino. Pri tem se je sodišče oprlo na pogodbeno določilo, po katerem bosta stranki spor rešili sporazumno, če do sklenitve pogodbe ne bi prišlo zaradi nezakrivljenih razlogov katere od pogodbenic. Ko se je izkazalo, da tožnica stanovanja ne more plačati, sta stranki poskusili sporazumno poiskati drugega kupca. Od tega pa je nato odstopila toženka in s tem tudi sama delno prispevala, da do sporazumne rešitve ni prišlo.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe stranki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke, delno pa je ugodilo tožničini pritožbi in razsodilo, da mora toženka plačati tožnici znesek 142.770,73 Sit z zamudnimi obrestmi in ji povrniti 15.333,00 Sit pravdnih stroškov. Ni sprejelo prvostopnega stališča, da je toženka soodgovorna za neizpolnitev pogodbe. Odločilo je, da ara tožnici zapade. Aro pa je na podlagi določbe 4. odst. 80. čl. zakona o obligacijskih razmerjih ( v nadaljnjem ZOR) znižalo na 5 % odstotkov kupnine in odločilo, da mora toženka tožnici vrniti, kolikor je prejela več.

Proti tej sodbi, kolikor je bilo pritožbi tožeče stranke ugodeno, in podredno, kolikor je bila pritožba tožene stranke zavrnjena, vlaga revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Nasprotuje drugostopnemu stališču o primernosti are in meni, da je bila dogovorjena ara v znesku 3.000 DEM, kar predstavlja 13 % kupnine, povsem primerna.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadalnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Glede na vsebino revizije tožene stranke je na revizijski stopnji sporno samo vprašanje višine are. Med strankama je bil dogovorjen znesek 3.000 DEM, kar je predstavljalo 13 % kupnine. Sodišče druge stopnje je to štelo za aro in jo na podlagi določbe 4. odst. 80.čl. ZOR znižalo na 5 % kupnine, kar znese 82.230,73 SIT in ustreza tolarski vrednosti 1.150 DEM. Za ta znesek je tožbeni zahtevek zavrnilo, za razliko do 3000 DEM v znesku 142.770,73 pa je razsodilo, da jo mora toženka vrniti tožnici. Po stališču pritožbenega sodišča bi višja ara predstavljala za tožnico pretirano korist glede na vrednost stanovanja.

Določba 4. odst. 80.čl. ZOR, po kateri sme sodišče na zahtevo zainteresirane stranke znižati pretirano veliko aro, pomeni, da sodišče na ugovor stranke presoja predvsem sorazmerje med pogodbeno vrednostjo in višino are in ocenjuje zatrjevano pretiranost s te strani. Poleg tega pa upošteva tudi druge okoliščine primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da tožnici ni mogoče pripisati krivdnega ravnanja za neizpolnitev pogodbe, saj od pogodbe ni odstopila, ker bi tako želela, ampak zato, ker ji ni uspelo pravočasno zbrati kupnine glede na to, da je imela prihranke na vezani vlogi. Upoštevati je treba tudi njeno prizadevanje, da bi odvrnila od toženke morebitne škodne posledice, ko je iskala novega kupca. Končno je treba upoštevati še okoliščino, ugotovljeno na prvi stopnji, da je tudi toženka prispevala k temu, da se spor ni rešil sporazumno s prodajo drugemu kupcu. Vse te okoliščine potrjujejo pravilnost presoje drugostopne sodbe, da bi ara, višja od 5 % kupnine, v tem primeru predstavljala za toženko pretirano korist in za tožnico pretirano breme.

Uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).