Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo je, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se na pravdo napoti dediča AP.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka prekinilo ta zapuščinski postopek, pod 2. točko izreka je dediča UP napotilo na pravdo zoper AP, da vloži tožbo na ugotovitev, da ne sodi v zapuščino premoženje vlaganje v delavnico, ki se nahaja v pritličju hiše na Š. ulici 7 v Li, pod 3. točko izreka je določilo 30-dnevni rok za vložitev tožbe, ker se bo sicer po tem roku nadaljevalo z zapuščinskim postopkom, pod 4. točko izreka pa je zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v roku vložena ustrezna tožba.
Zoper sklep se je v roku pritožil dedič UP, ki ga zastopa odvetnik MK iz L, iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da na pravdo napoti dediča AP. Navaja, da je v izpodbijanem sklepu očitno pomotoma navedeno, da gre za vlaganje v delavnico v pritličju hiše na Š. ulici 7 v L, ker gre dejansko za vlaganja v hiši Š. ulica 7 v L. Nadalje pritožnik trdi, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravica pritožnika manj verjetna, ker je zapustnica v oporoki priznala AP omenjena vlaganja. Navedba zapustnice v oporki je namreč neresnična, kar se da ugotoviti že iz v letu 1999 sklenjene pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja, v kateri ni besede o tem, da naj bi AP bil s svojimi vlaganji pridobil solastninski delež na nepremičnini. V času izgradnje te delavnice, ki se je zgradila kot garaža, AP ni imel nobenih finančnih sredstev in torej ni imel možnosti prispevati s svojim delom opazen delež pri vrednosti zgrajene hiše. Očitno je zapustničina navedba v oporoki glede njegovih vlaganj v delavnico namenjena temu, da bi pritožnik lahko uveljavljal kar se le da malo v tem zapuščinskem postopku. Pravica dediča AP je vsekakor manj verjetna, saj posega v del zapustničinega premoženja, ki je zemljiškoknjižno le njen.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbene navedbe glede napačnega naslova v izreku izpodbijanega sklepa so brezpredmetne, ker je sodišče prve stopnje to svojo očitno pomoto odpravilo s sklepom z dne 16.6.2009 (v spisu red. št. 30).
V zapuščinskem postopku sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravica se šteje za manj verjetno (1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju - ZD). Pritrditi je pritožbi, da je z zahtevkom, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, na pravdo napotiti tisto stranko, ki to dejstvo zatrjuje, kar je v tej zapuščinski zadevi dedič AP. Dejstvo je namreč, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati. To enako velja ob dejstvu, da je zemljiškoknjižna lastnica v svoji oporoki izrecno priznala, da je lastnik nepremičnine njen sin UP. Takšen zapis v oporoki ne more biti podlaga za vknjižbo lastninske pravice na drugo osebo, ampak je lahko le eden izmed dokazov, ki potrjuje drugačno lastniško stanje.
Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe določbe 1. odst. 213. člena ZD po sodišču prve stopnje in ker ni ugotovilo nobene druge kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo in z njo izpodbijani sklep spremenilo tako, da je na pravdo napotilo dediča AP (5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).