Jedro

Pri tožniku ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ne bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali da ne bi bil zmožen opravljati svojega poklica in da nima več preostale delovne zmožnosti. S krajšim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s priznanimi omejitvami. Tožnik je še nadalje invalid III. kategorije s pravicami, priznanimi po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v I. kategorije invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 1. 12. 2014 in št. ... z dne 24. 7. 2014, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Sklicuje se na mnenje Komisije za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelne osebe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 3. 12. 2015, da je nezaposljiva oseba, ki ga pritožbi tudi prilaga. Za delo je nesposoben. Sicer pa dela, za katerega naj bi še bil zmožen, na trgu dela ni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 1. 12. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 24. 7. 2014 ter s tem v zvezi presoja, ali je pri tožniku do 1. 12. 2014 prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi opravičevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti, oziroma da izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja s tožbenim zahtevkom.

6. Tožnik je na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami)(1) invalid III. kategorije(2) zaradi bolezni od 11. 10. 2011 dalje s priznano pravico do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: lažje fizično delo, psihično nezahtevno delo, z občasnim prepogibanjem in dvigovanjem bremen do 10 kg, z občasnimi nezahtevnimi kontakti s strankami v krajšem delovnem času 4 ure dnevno.(3)

7. Po 1. odstavku 396. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami) uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po ZPIZ-1,(4) obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po tem zakonu lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Pomeni, da bi se tožniku, invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 priznale le, če bi prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. ali I. kategorije. Invalidnost I. kategorije je skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje in pred tem že toženca, da pri tožniku takšno poslabšanje ni podano.

8. Toženec je tožnikovo zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnil na podlagi skladnih mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje. Ocenili sta, da je pri tožniku od 11. 10. 2011 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni. Zmožen je za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: lažje fizično delo, psihično nezahtevno delo, z občasnim prepogibanjem in dvigovanjem bremen do 10 kg, z občasnim nezahtevnimi kontakti s strankami v krajšem delovnem času 4 ure dnevno.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi s spornim vprašanjem, torej ali je pri tožniku prišlo do stanja, ki bi spremenilo že ugotovljeno invalidnost, pridobilo izvedensko mnenje izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja fakultete A., Univerze B., v katerem sta sodelovala specialist ortopedije C.C. in specialistka psihiatrije D.D.. Izvedenski organ v pisnem izvedenskem mnenju z dne 7. 10. 2015 ni ugotovil višje kategorije invalidnosti, temveč je soglašal z oceno invalidskih komisij, da je tožnik v krajšem delovnem času 4 ure dnevno še zmožen za delo z določenimi fizičnimi razbremenitvami. Specialist ortoped je pojasnil, da gre pri tožniku za degenerativno bolezen hrbtenice, prisoten pa je tudi ankilozantni spondilitis. Z ortopedskega vidika so potrebne razbremenitve, saj je zmožen samo za delo v skrajšanem delovnem času z razbremenitvami fizičnega dela. Tudi specialistka psihiatrinja se je strinjala z mnenji invalidskih komisij. Tožnik je od 11. 10. 2011 dalje invalid III. kategorije zaradi bolezni. Ni več zmožen za delo prodajalec, zmožen pa je za psihično manj zahtevno delo, v polovičnem delovnem času, samo z občasnimi in nezahtevnimi kontakti s strankami in omejitvami zaradi ortopedskih težav. Pri tem je obrazložila, da gre za dolgoletno kombinacijo motnje razpoloženja v smislu anksiozno depresivne simptomatike in za dolgotrajno somatoformno motnjo, del duševne simptomatike pa ima značaj konverzivne motnje. Osnovna motnja je čustveno neuravnovešena motnja, pri kateri lahko, še posebej ob odvisnosti od pomirjeval, prihaja do občasnih psihotičnih stanj, vendar ima večinoma ustrezen kontakt z realnostjo. Primarne osebnostne lastnosti v smislu čustveno neuravnovešene motnje, občutljivost pri reagiranju na izgube v medsebojnih odnosih, anksioznost in konverzivna simptomatika imajo ob odvisnosti od benzodiazepinov naravo dokajšnje resistentnosti na celostno psihiatrično in psihoterapevtsko zdravljenje. Opisana simptomatika manjša energetsko opremljenost in povečuje kognitivno utrudljivost, zato mora biti zaščiten z lahkim psihičnim delom in štiriurnim delavnikom. Hkrati pa je pri opisanih duševnih motnjah vsaj delna delovna aktivacija terapevtsko pomembna za vzdrževanje preostalih zdravih kapacitet in odvračanje pretirane pozornosti v duševne simptome. Tožnik na takšno mnenje izvedenskega organa ni podal pripomb in s tem v zvezi tudi ni podal dokaznih predlogov.

10. Mnenje izvedenskega organa, podano na podlagi osebnega pregleda tožnika in razpoložljive medicinske dokumentacije, je sodišče prve stopnje sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka in tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ne bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali da ne bi bil zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. S krajšim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s priznanimi omejitvami. Tožnik je še nadalje invalid III. kategorije s pravicami, priznanimi po ZPIZ-1. 11. Glede na definicijo invalidnosti iz 63. člena ZPIZ-2 je podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja le izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja. Mnenje Komisije za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelne osebe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 3. 12. 2015, da je začasno nezaposljiva oseba, je podano na podlagi drugačnih kriterijev, tudi ob upoštevanju starosti, nizke motivacije in stanja na trgu dela, zato za pritožbeno rešitev zadeve ni relevantno. Za oceno invalidnosti pa ni relevantno niti vprašanje, ali delo, za katerega je tožnik še zmožen, obstaja ali ne. Pritožbene navedbe v tej smeri so zato neutemeljene.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zavrnilno sodbo.

(1) ZPIZ-1 je prenehal veljati z dnem 31. 12. 2012. (2) V III. kategorijo invalidnosti se je po 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrstil zavarovanec, če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni bil več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa je opravljal določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa, oziroma če je bila delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če je še lahko delal v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni bil zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen.

(3) Sodba Delovnega in socialnega sodišča, opr. št. X Ps 119/2011 z dne 12. 7. 2012. (4) Tožniku je bila z odločbo z dne 16. 1. 2013 priznana tudi delna invalidska pokojnina od 4. 9. 2012 dalje.