Jedro

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za odstranitev lesene ute, skulptur, žične ograje in grmovnic z južnega dela parcele št. 285/26 k.o. x, za poravnavo zemljišča in posejanje s travo ter vrnitev tožnici v neposredno posest in za opustitev vsakega nadaljnjega poseganja v navedeno nepremičnino.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je lastnik nepremičnine Republika Slovenija in da zato tožnik ni aktivno legitimiran za uveljavljanje negatorne tožbe. Ker so na nepremičnini posajene grmovnice, so te last Republike Slovenije in zato tožencu ni mogoče naložiti njihove odstranitve. Ker ni bil toženec tisti, ki je postavil leseno uto, žičnato ograjo itd, ampak je to naredil njegov sin A. V., ni pasivno legitimiran. Ker sodišče ni izvedlo dokazov z zaslišanjem A. V. in z ogledom kraja, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Navedena dokazna predloga sta pravno pomembna, ker iz toženčevih navedb izhaja, da je uto, ograjo in grmovnice postavil oziroma zasadil A. V. in ne toženec. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe ne utemeljujejo sklepa o obstoju bistvenih kršitev določb postopka, ki naj bi bile storjene z opustitvijo izvedbe dokazov z zaslišanjem A. V. in z ogledom kraja. Ker toženec ni navedel, katere trditve, bistvene za odločitev v zadevi, naj bi bile dokazane z ogledom kraja, za bistveno kršitev določb postopka zaradi opustitve izvedbe tega dokaza že iz tega razloga ne gre. Glede na to, da je sodišče upoštevalo toženčevo navedbo, ki naj bi se dokazovala z zaslišanjem priče, izvedba tega dokaza ni bila potrebna. Opustitev izvedbe nepotrebnih dokazov prav tako ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

6. Neutemeljeni so tudi očitki o zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji. Po prvem odstavku 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) lahko lastnik v primeru, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in da se prepove nadaljnje vznemirjanje.

7. Stališče izpodbijane sodbe, da je tožnik kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde, je pravilno. Tožnik je na podlagi 2. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pristojen za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije. Gospodarjenje obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.

8. Neutemeljen je tudi očitek o zgrešeni pasivni legitimaciji. Na podlagi ugotovitev, (1) da zemljišče, s katerim upravlja tožnik, meji na toženčevo zemljišče, na katerem opravlja gostinsko dejavnost, (2) da je grmovnice posadil toženec, (3) da je toženčev sin, ki kot prokurist upravlja s hotelom, ki stoji na toženčevi nepremičnini, postavil leseno uto, skulpturo in žično ograjo, (4) da je toženec kot lastnik sosednje parcele s tem izrecno soglašal in da je bilo to v korist njegove gostinske dejavnosti, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je toženec pasivno legitimiran v obravnavani pravdi.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).