Jedro

Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, za zadevo irelevantna določba, ki nalaga presojo, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se brezplačna pravna pomoči za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 233/2020 z dne 22. 6. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) na podlagi drugega in tretjega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločil, da se prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 29. 5. 2020 zavrne.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da Organ za BPP ni ugotavljal ali prosilec izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev BPP v skladu z določili 13. in 19. člena1 ZBPP, saj je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Organ je ocenil, da gre za nerazumno prošnjo oziroma da prošnja nima verjetnega izgleda za uspeh, saj da je prosilec v prošnji navedel, da potrebuje BPP za sestavo pritožbe zoper sodbo naslovnega sodišča opr. št. V Ps 1368/2019 z dne 25. 5. 2020, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek prosilca za odpravo odločbe RS Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12301-511/2019-2 z dne 4. 11. 2019 in odločbi Centra za socialno delo Ljubljana, št. 1232-2501/2019-31984/2 z dne 1. 10. 2019 ter na odpravo odločbe RS Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12301-562/2019-2 z dne 31. 12. 2019 in odločbo CSD Ljubljana št. 1232-1732/2019-31984/10 z dne 5. 11. 2019 ter podredni tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 25.000,00 EUR, s katerim je prosilec zahteval izredno denarno socialno pomoč zaradi stroškov, za katere v zaporu ni poskrbljeno, kot so znamke, pisma, kartuše, papir, pisala telefonske kartice, fotokopiranje in izdelavo osebne izkaznice, ki naj bi jih potreboval za uveljavljanje pravnih sredstev v povezati z uveljavljanjem človekovih pravic.

3. Organ za BPP je pri odločanju presojal pogoje verjetnega izgleda za uspeh in navedel, da prosilec s pritožbo ne bi mogel uspeti, saj je sprožil že več upravnih sporov, v katerih gre za vsebinsko identične zadeve kot so Bpp 303/2019 in Bpp 338/2019, zaradi česar je glede na to, da gre za zadevo s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago mogoče pričakovati, da njegova pritožba ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prosilčevo prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila kot neutemeljeno.

4. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in predmetno odločbo izpodbija v celoti po vseh točkah iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zahteva, da se odločba odpravi in se mu BPP dodeli.

5. V tožbi pojasnjuje, da s predmetno vlogo ni zaprosil za dodelitev BPP v obliki sestave pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča V Ps 1368/2019 z dne 25. 5. 2020 temveč, da je zaprosil za pravno svetovanje v zvezi z navedeno zadevo in bi zaradi tega tožena stranka morala BPP dodeliti brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila predmetni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče je vpogledalo v obrazec "Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči" iz spisovnega gradiva tožene stranke, iz katerega pod točko III. izhaja, da prosilec prosi za obliko pravno svetovanje na podlagi 1. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP v zvezi s pravno zadevo V Ps 1368/2019 z dne 25. 5. 2020, kar potrjuje njegove navedbe, da ni podal prošnje za dodelitev BPP za sestavo pritožbe zoper navedeno sodbo temveč, da je izrecno navedel, da želi dodelitev BPP za pravno svetovanje v zvezi z navedeno zadevo.

9. Za pravno svetovanje šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

10. Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi BPP, za predmetno zadevo irelevantna določba, ki nalaga presojo ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se BPP za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

11. Kot izhaja iz obrazca prošnje za dodelitev BPP je tožnik resnično podal prošnjo za pravno svetovanje v zvezi s pravno zadevo, ki se je vodila sicer pred Delovnim sodiščem, zaradi česar je Organ za BPP napačno presojal njegove izglede za uspeh v predmetni zadevi, saj se le ti pri dodelitvi BPP za pravno svetovanje ne presojajo. Pri odločanju o dodelitvi BPP za pravno svetovanja namreč ne gre za isto dejansko in pravno podlago in se iz navedenega razloga tudi ne ugotavlja verjeten izgled za uspeh.

12. Navedeno pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa materialno pravo napačno uporabljeno, zaradi česar je sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek.

13. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v okviru pravnega svetovanja v zvezi s prejeto sodbo V Ps 1368/2019 z dne 25. 5. 2020. Sodišče pa pri navedenem pripominja, da bi glede na žaljivo vsebino navedb prosilca (na drugi strani priloge prošnje za brezplačno pravno pomoč z dne 27. 5. 2020, listovna št. 3) veljalo navedeno listino odstopiti tudi pristojnim organom pregona.

14. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter priloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Navedeni člen je bil črtan Uradni list, št. 23-832/2008.