Jedro

Po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je prišlo do ustavitve izvršbe. Ustavitev postopka velja za postopek v celoti – torej tudi za tisti del, ki je bil (zaradi zahtev Sodnega reda) izločen v poseben spis (izvršba na nepremičnine), saj ta del ne more imeti samostojne, od siceršnjih pogojev za izvršbo, neodvisne usode. Ker odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more vplivati na nadaljnji tek oziroma izid (konec – ustavitev) izvršilnega postopka, ni (več) podan pravni interes za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. Dolžnik mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti v znesku 110,16 EUR.

Obrazložitev

1. Izvršilno sodišče je na predlog upnika 11. 7. 2003 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Ig 2003/06235 zoper družbo H. d.o.o. Sklep je postal pravnomočen 26. 8. 2003. Ker je bila družba 13. 6. 2006 izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, je sodišče na predlog upnika s sklepom z dne 23. 10. 2006 postopek nadaljevalo zoper družbenika izbrisane družbe D. L. (v nadaljevanju dolžnik). Dolžnik je zoper ta sklep vložil ugovor, ker naj bi obveznost družbe ne prešla nanj, ker v času izbrisa družbe ni bil (več) njen družbenik.

2. Dne 22. 2. 2007 je izvršilno sodišče izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini dolžnika, ugotovitvijo njene vrednosti, prodajo nepremičnine in poplačilom upnika iz s prodajo dobljenega zneska. Navedlo je še, da se na podlagi enajstega odstavka 300. člena v zvezi z 251. členom Sodnega reda postopek s prodajo nepremičnine vodi v posebnem (In) vpisniku. Zoper ta sklep je dolžnik ugovarjal in ponovil, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj.

3. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zavrnilo, sodišče druge stopnje pa njegovo pritožbo. Obe sodišči sta zavzeli stališče, da bi dolžnik zoper sklep lahko (uspešno) uveljavljal (le) razloge, ki preprečujejo izvršbo na nov predmet (nepremičnino), ne pa tudi tistih, ki se tičejo terjatve; ti bodo namreč obravnavani ob odločanju o „ugovoru neprehoda obveznosti“.

4. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravočasno vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker sodišči prve in druge stopnje nista uporabili 12. točke prvega odstavka 55. člena, 56. člena in 56.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ v besedilu, kot ga je uzakonila novela ZIZ-E, tretjega odstavka 34. člena, drugega odstavka 53. člena in 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pa sta tako v procesni kot materialnopravni vsebini nepravilno uporabili. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zaradi razjasnitve vprašanja, ali je mogoče nadaljevati izvršbo z novim izvršilnim sredstvom zoper družbenika izbrisane družbe, če o prehodu neporavnane obveznosti izbrisane družbe na njenega družbenika še ni bilo pravnomočno odločeno. Ureditev, po kateri je mogoče sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izpodbijati samo iz razlogov, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo ali predmet, ugovorne razloge, ki se nanašajo na samo terjatev, pa je mogoče uveljaviti samo zoper sklep o izvršbi, predpostavlja, da so izpolnjene osnovne materialne in procesne predpostavke za vodenje izvršbe, med njimi tudi obstoj strank in njihova legitimacija. V obravnavanem primeru se je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob izpolnjenih pogojih iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ postopek nadaljeval zoper dolžnika, ki je vstopil v procesni položaj predhodnika, saj se je po podatkih sodnega registra štel za edinega družbenika in univerzalnega pravnega naslednika. Vendar je v ugovoru po izteku roka (56. in 56.a člen ZIZ) ugovarjal prehodu obveznosti izbrisane družbe nanj in izpodbijal zakonsko domnevo o njegovi odgovornosti. O tem ugovoru sodišče do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti še ni odločilo. Tako je ostalo sporno vsebinsko vprašanje njegove pasivne legitimacije, od katerega je odvisna utemeljenost predloga za izvršbo zoper sedanjega družbenika. Zato je zmotno stališče, da ne gre za pravno dopusten ugovor, ki bi lahko preprečeval izvršbo na novem predmetu – nepremičnini. Za izvršbo z novimi sredstvi in predmeti, ki pomeni le nadaljevanje postopka pod Ig 2003/06235, s katerim tvori celoto, zato še ni pravne podlage. Glede na to Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklepa sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama (drugi odstavek 391. člena v zvezi s 375. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in 15. členom ZIZ). Nanjo je odgovoril upnik in predlagal, da jo Vrhovno sodišče zavrne. Poudaril je, da je usoda izvršilnega postopka na nepremičnino odvisna od odločitve v postopku Ig 6235/2003, v katerem se bo odločalo o ugovoru pasivne legitimacije.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

7. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem vrhovnega državnega tožilstva, da zadeva Ig 2003/06235 in obravnavana zadeva In 2006/01747 predstavljata en postopek izvršbe(1) in tudi iz obrazložitve sklepa prve stopnje z dne 22. 2. 2007 je razvidno, da je do novega vpisa zadeve v In vpisnik (natančneje do osnovanja novega spisa) prišlo zaradi zahteve Sodnega reda po razdružitvi spisa zaradi ločenega postopka v tistem delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, ne pa zato, ker bi šlo za samostojen (nov) postopek. Poenostavljeno povedano gre za en izvršilni postopek, le spisa sta dva – posebej tisti, ki se tiče nepremičnine kot (posebnega) predmeta izvršbe.

8. Postopek, v katerem je sodišče odločalo o dovolitvi izvršbe in, potem, ko je bila gospodarska družba kot prvotni dolžnik izbrisana iz sodnega registra, o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe, se vodi pod Ig 2003/06235. V tem postopku se (je) odloča(lo) tudi o vprašanju utemeljenosti dolžnikovega ugovora po 56.a členu ZIZ. Po tem določilu namreč lahko dolžnik, zoper katerega se po vložitvi predloga za izvršbo ob ustrezno izkazanem prenosu obveznosti nadaljuje izvršba (situacija iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ), izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom, da obveznost ni prešla nanj (ugovor iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Po vpogledu v ta spis je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se je potem, ko je bila v obravnavani zadevi že vložena zahteva za varstvo zakonitosti, nadaljeval postopek po ugovoru dolžnika in končal s pravnomočno odločitvijo o ugoditvi temu ugovoru, razveljavitvi sklepa o nadaljevanju postopka zoper dolžnika in ustavitvijo izvršbe (sklep z dne 21. 4. 2010 s klavzulo o pravnomočnosti 12. 5. 2010).

9. Ob smiselni uporabi drugega odstavka 374. člena ZPP, ki jo narekuje drugi odstavek 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, če za odločitev o zahtevi ni podan pravni interes. V skladu z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča je tudi pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča vplivati na potek postopka in privesti do drugačne odločitve v zadevi. Čeprav je to pravno sredstvo namenjeno varstvu javnega interesa po poenotenju sodne prakse, je vloženo v posamični zadevi s predlogom za spremembo ali razveljavitev izpodbijane odločbe, kar je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi zahteve, marveč tudi ob odločanju Vrhovnega sodišča. 10. Po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je prišlo do ustavitve izvršbe. Ugotovljeno je namreč bilo, da dolžnik ni univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe in zato obveznost ni prešla nanj. Ustavitev postopka velja za postopek v celoti – torej tudi za tisti del, ki je bil (zaradi zahtev Sodnega reda) izločen v poseben spis (izvršba na nepremičnine), saj ta del ne more imeti samostojne, od siceršnjih pogojev za izvršbo, neodvisne usode; posebej (zgolj kot samostojen spis) se je vodil, ker to zahteva Sodni red, njegovo nadaljevanje pred pravnomočno odločitvijo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi pa (je) omogoča(l) ZIZ, po katerem pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno (šesti odstavek 9. člena ZIZ). Ker odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more vplivati na nadaljnji tek oziroma izid (konec – ustavitev) izvršilnega postopka, ni (več) podan pravni interes za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.

11. Vrhovno sodišče je zato zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ ter petim odstavkom 38. člena ZIZ. V skladu s temi določili je Vrhovno sodišče dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti (sestava odgovora 200 točk po odvetniški tarifi in 20% DDV).

Op. št. (1): Tako tudi sklepa I R 50/2001 in I R 95/2003, ki ju Vrhovno državno tožilstvo navaja v zahtevi za varstvo zakonitosti.