Jedro

Krog udeležencev je v nepravdnem postopku drugačen. 19. člen ZNP določa, da je lahko udeleženec tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in ni nujno, da je ta oseba predlagatelj. Zato se tudi v nepravdnem postopku ne uporabljajo pravila ZPP o nujnem enotnem sosporništvu niti določba 187. člena ZPP, ki ureja spremembo tožbe in privolitev kot pogoj za dovolitev spremembe.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadeva sodišču v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški tega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog obeh predlagateljev (pravnih naslednikov po pokojnem I. M.), za ureditev meje z obrazložitvijo, da morajo v sodnem postopku za ureditev meje sodelovati vsi lastniki oziroma solastniki, na katere se odločba nanaša. Ker je bila J. K. že pred vložitvijo predloga za sodno ureditev meje zemljiškoknjižna lastnica ene od predmetnih nepremičnin bi morala biti tudi ona zajeta v predlogu že v samem začetku postopka. Sodišče prve stopnje je ob uporabi določbe 187. člena ZNP v zvezi s 37. členom ZPP navedlo, da je sodišče pozvalo J. K., da se izjavi o vstopu v nepravdni postopek, vendar se ta ni želela spustiti v postopek, niti ni izjavila, da vstopa v ta postopek na strani predlagateljev. Glede na to je sodišče predlog predlagateljev zavrglo. S sklepom o popravi pa je dodalo še pravni pouk, ki je pri prvotnem sklepu izpadel. 2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila oba predlagatelja, ki sodišču očitata nepravilno uporabo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj je udeleženec nepravdnega postopka tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Zato bi sodišče moralo nadaljevati postopek ne glede na dejanja udeleženke J. K. Če je le-ta pasivna, pač v postopku ne želi varovati svojih interesov oziroma meni, da ti niso ogroženi. V nobenem primeru pa ni mogoče zaključiti, da je potrebno njeno izrecno soglasje za vstop v pravdo, kot je to nepravilno sklepalo sodišče prve stopnje. Po mnenju pritožnikov je sodna praksa že zavzela mnenje, da glede razširitve tožbe na novega toženca zahtevo po njegovem soglasju ni mogoče smiselno uporabiti v nepravdnem postopku, ker ta določba ne bi zagotavljala, da bi bili vključeni vsi udeleženci. Pri tem se sklicujeta tudi na dva judikata višjih sodišč. Zato bi zadostovalo, da jim sodišče ponudi možnost, da sodelujejo v tem postopku. Predlagata, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi ter se postopek za sodno ureditev meje nadaljuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvotni tožnik I. M. je s predlogom za ureditev medsebojnih razmerij oziroma določitev nove meje zatrjeval, da je v 1981. letu z bivšo partnerko J. K. kupil več nepremičnin, na eni od njih stoji tudi stanovanjska hiša s prizidkom, solastniško razmerje pa je 1/2 za vsakega. Po razvezi zakonske zveze sta se dogovorila o razdelitvi skupnega premoženja tako, da pridobi J. K. stanovanjsko stavbo, sam pa prizidek ter zagotovljen dostop do kleti in služnostno pravico dostopa do podstrešja. Dogovorila sta se, da se zemljišča odmerijo in opravi ločen vpis lastništva. Prizidek je bil zgrajen že pred nakupom nepremičnine in sicer okoli 1960. leta, vendar v katastru ni vrisan. Ko je začel postopek legalizacije prizidka, je bil njegov zahtevek zavrnjen, ker ni predložil dokazila o pravici graditi na delu parcele 1501/3, na katerem so bili lastniki nasprotni udeleženci. Z nasprotnimi udeleženci se je skušal dogovoriti in izvensodno urediti mejo. Ker se s solastniki nepremičnine 1501/3 k.o. Z., kjer leži del njegovega prizidka, ni mogel dogovoriti za prenos lastninske pravice, vlaga predlog za ureditev medsebojnih razmerij oziroma določitev nove meje v skladu s 47. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Predlaga, da sodišče po tej določbi določi novo mejo med njegovo nepremičnino in nepremičnino v lasti nasprotnih udeležencev tako, da se njegovo zemljišče poveča za ustrezen del sosednjega zemljišča, na katerega sega gradnja. Meni, da bi bila vzpostavitev prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki bi jo zaradi tega pretrpel predlagatelj. Navedel je še, da so ta prizidek gradili njegovi pravni predniki, ki so nepremičnino prodali predlagatelju in njegovi bivši ženi v letu 1981 in na podlagi Aneksa iz leta 1984, prizidek pa je bil zgrajen okoli 1960 leta. Vse do nakupa nepremičnin do leta 1994 je bil prepričan, da celoten prizidek leži na njegovih nepremičninah. Lastniki parcele 1501/3 niso nikoli nasprotovali gradnji in tudi predlagatelja, ki živi tu od 1981 niso nikoli opozarjali, da del prizidka sega na njihovo nepremičnino. Zato je predlagal, da sodišče uredi medsebojna razmerja med udeleženci tega postopka tako, da določi novo mejo med nepremičnino parcelo št. 1501/4 in parcelo št. 1501/3 vse k.o. Z. 5. Sodišče prve stopnje je glede na zemljiškoknjižno stanje ugotovilo, da je ta parcela, na kateri delno stoji prizidek, še vedno v solasti bivših zakoncev, vsakega do 1/2. Vendar pa je napačno zaključilo, da bi moral solastnik vstopiti v nepravdni postopek oziroma, da bi se lahko nepravdni postopek nadaljeval tudi zoper njega le na podlagi njegovega strinjanja, na kar pritožnika pravilno opozarjata. Krog udeležencev je v nepravdnem postopku drugačen. 19. člen ZNP določa, da je lahko udeleženec tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in ni nujno, da je ta oseba predlagatelj. Zato se tudi v nepravdnem postopku ne uporabljajo pravila ZPP o nujnem enotnem sosporništvu niti določba 187. člena, ki ureja spremembo tožbe in pogoj za dovolitev spremembe privolitev. Iz podatkov spisa izhaja, da sta predlagatelja kot udeleženko navedla tudi solastnico parcele 1501/4 in *203/2 J. K. (pripravljalni spis z dne 22. 11. 2013). Vendar pa je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je le-tej 5. 12. 2013 poslalo dopis, v katerem ji je med drugim tudi napisalo: “Ker iz zemljiškoknjižnega izpiska za parcele 1501/4 k.o. Z. izhaja, da ste bili že v času vložitve vknjiženi kot solastnica, vas sodišče vabi k udeležbi v tem postopku na strani nasprotnih udeležencev. Vendar morate v primeru udeležbe prevzeti postopek v trenutni fazi. Če ne želite vstopiti v ta postopek in v roku 8 dni ne boste sporočili, da prevzamete postopek v fazi, v kateri je, bo sodišče predlog pravnih naslednikov predlagatelja zavrglo”.

6. Takšen dopis je sodišče prve stopnje posredovalo samo J. K., in ko se le-ta ni izjavila o njemu, izdalo sedaj izpodbijani sklep. Zato pritožnika pravilno opozarjata, da je sodišče prve stopnje v tem delu kršilo določbo 19. člena ZNP, v katerem je pojem udeležencev urejen drugače kot pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo tako določbo 19. člena ZNP, kot tudi določbi 37. člena ZNP in posledično 187. člena ZPP. Glede na naravo nepravdnega postopka v teh postopkih ni možno uporabiti določbe 187. člena ZPP, po kateri je možna razširitev tožbe na novega toženca le z njegovo privolitvijo. V nepravdnem postopku mora obstajati možnost, da so v postopek vključene vse osebe, kot to določba 19. člen ZNP. (1)

7. Sicer pa je po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje tudi preuranjena, delno pa napačna. Predlagatelj ni predlagal ureditve meje po določbi 77. člena SPZ, pač pa od sodišča zahteva postopek, ki ga ureja SPZ v 47. členu. Ker je predlagatelj zatrjeval, da je bil prizidek delno zgrajen na zemljišču, last nasprotnih udeležencev v letu 1960, bi moralo sodišče prve stopnje presojati ali predlagatelj zatrjuje pridobitev lastninske pravice po predpisih, ki so veljali v času, ko je bila nepremičnina zgrajena, ob uporabi 266. člena SPZ, ali pa želi postopek po 47. členu SPZ. 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini ne določa pa vsebine že pridobljene pravice, zato za odločitev o pravnih razmerjih nastalih pred letom 2003 ni uporabljiv. (2) V kolikor bo sodišče prve stopnje štelo, da 47. člen SPZ glede na 266. člen SPZ ne pride v poštev in če bo zaključilo, da se mora to razmerje glede na trditveno podlago presojati po določbah pravdnega postopka, bo moralo ravnati v skladu z določbo 17. člena ZNP.

8. Ker je sodišče prve stopnje kršilo določbe Zakona o nepravdnem postopku, saj je napačno presojalo krog udeležencev in s tem nepravilno uporabilo določbo 17. člena ZNP je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, zato je pritožba utemeljena in je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju upoštevati zgoraj navedene napotke.

9. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški tega postopka.

Op. št. (1): Tako RS VS sklep II Ips 34/1990, VSL sklep II Cp 3320/2009, VSL sklep I Cp 246/2012. Op. št. (2): Tako odločba Višjega sodišča RS VSL sklep II Cp 3744/2011, odločba Vrhovnega sodišča RS sklep II Ips 540/2009.