Jedro

Ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje kot pravdni postopek, je potrebno v zvezi s presojo sklepčnosti za „tožbo“ šteti predlog za izvršbo skupaj s prvo pripravljalno vlogo, ki jo upnik (tožeča stranka) vloži v pravdnem postopku. Šele v njej namreč tožeča stranka obrazloženo pojasni svoje razmerje s toženo stranko ter predloži dokaze.

Navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za sklepčnost tožbe v tej zadevi ne zadošča. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da je tožba (v primerih, kot je zadevni) sklepčna, če upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov (tj. ključ delitve) med etažne lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe. Slednja namreč - kot pravilno izpostavlja pritožnica - ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, temveč se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih navede tožeča stranka v tožbi.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep (I. točka izreka) se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi zoper sodbo (II. in III. točka izreka) se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v izpodbijani II. točki izreka razveljavi glede zneska 1,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2015 dalje do plačila ter glede izvršilnih stroškov v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2015 dalje do plačila, v III. točki izreka pa se razveljavi v celoti, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; - v preostalem delu II. točke izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65619/2015 z dne 1.6.2015 v preostalem delu prvega odstavka izreka razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65619/2015 z dne 1. 6. 2015 v prvem odstavku izreka razveljavi glede plačila glavnice 122,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 2. 2015 do plačila, in postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka). Razsodilo je, da v preostalem delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 1.031,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1,59 EUR od 15. 2. 2015 do plačila, od 18,13 EUR od 13. 10. 2012 do plačila, od 26,32 EUR od 14. 11. 2012 do plačila, od 28,09 EUR od 13. 12. 2012 do plačila, od 38,06 EUR od 13. 1. 2013 do plačila, od 38,32 EUR od 13. 2. 2013 do plačila, od 45,44 EUR od 13. 3. 2013 do plačila, od 43,26 EUR od 14. 4. 2013 do plačila, od 32,04 EUR od 15. 5. 2013 do plačila, od 20,87 EUR od 15. 6. 2013 do plačila, od 22,49 EUR od 13. 7. 2013 do plačila, od 18,58 EUR od 15. 8. 2013 do plačila, od 18,41 EUR od 15. 9. 2013 do plačila, od 18,43 EUR od 13. 10. 2013 do plačila, od 23,36 EUR od 15. 11. 2013 do plačila, od 24,07 EUR od 13. 12. 2013 do plačila, od 34,94 EUR od 15. 1. 2014 do plačila, od 28,76 EUR od 16. 2. 2014 do plačila, od 29,09 EUR od 15. 3. 2014 do plačila, od 21,97 EUR od 16. 4. 2014 do plačila, od 19,75 EUR od 14. 5. 2014 do plačila, od 25,05 EUR od 16. 6. 2014, od 16,69 EUR od 13. 7. 2014 do plačila, od 16,75 EUR od 13. 8. 2014 do plačila, od 17,16 EUR od 13. 9. 2014 do plačila, od 24,40 EUR od 13. 9. 2014 do plačila, od 18,71 EUR od 15. 11. 2014 do plačila, od 95,17 EUR od 14. 12. 2014 do plačila, od 147,71 EUR od 18. 1. 2015 do plačila in od 118,03 EUR od 15. 3. 2015 do plačila, ter na plačilo izvršilnih stroškov 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2015, ostane navedeni sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka v veljavi (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 327,79 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper citirano odločitev je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijana sklep in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba je utemeljena.

O pritožbi zoper sklep in del sodbe, ki se nanaša na plačilo zneska 1,59 EUR z obrestmi:

6. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v 4. odstavku obrazložitve izpodbijane odločitve zapisalo, da je tožeča stranka zahtevek delno umaknila, in sicer za 123,93 EUR (s čimer se je tožena stranka smiselno strinjala in je bilo zato predmetni postopek v tem delu ustavljen). Sklep o izvršbi pa je razveljavilo za znesek 122,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15.2.2015 dalje do plačila ter postopek v tem delu ustavilo, pri tem pa ni pojasnilo, kako je do take odločitve prišlo. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo, da je bilo toženkino plačilo izvedeno brez označbe namena ter da zato tožeča stranka ni vedela, na kateri račun se nanaša. Obračunalo pa je tudi natekle zamudne obresti, iz česar bi se dalo sklepati, da je napravilo poračun po 288. členu Obligacijskega zakonika (OZ), ter da je zakonske zamudne obresti od plačanih zneskov od 14. 2. 2015 do dne plačila tožeči stranki prisodilo. Ni pa pojasnilo, zakaj se je tako odločilo, glede na to, da je tožena stranka zahtevku tožeče stranke za plačilo teh obresti ugovarjala. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.

7. Prav tako ne sodbe v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 1,59 EUR (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2015 dalje do plačila), ki po vsej verjetnosti predstavlja še ne plačani del glavnice po opravljenem poračunu po 288. členu OZ.

8. Izpodbijani sklep in sodba v omenjenem delu sta ob povedanem obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, sodbo pa glede zneska 1,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2015 do plačila in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

O pritožbi zoper sodbo:

10. Tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva plačilo stroškov, ki jih je kot upravnik redno poravnavala tretjim osebam v zvezi s poslovno stavbo na naslovu C. Solastnica slednje je (tudi) tožena stranka.

11. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevku v delu, ki ni obsežen z ustavitvijo postopka, ugodilo, ker je tožnica že v dopolnitvi tožbe predložila vse račune in podala vse navedbe, s katerimi je utemeljila tožbo, in ker je tožena stranka šele v drugi pripravljalni vlogi podrobno ugovarjala posameznim postavkam v računih (kar je upoštevaje 451. člen ZPP prepozno). V prvi pripravljalni vlogi je samo pavšalno navedla, da ni koristila storitev, ni pa povedala, katerih.

12. Pritožnica se z citirano obrazložitvijo ne strinja. Po njenem mnenju je bila tožba v tej zadevi nesklepčna(2), tožbi sicer priloženi dokazi pa tudi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Namenjeni so namreč potrjevanju že zatrjevanih dejstev. Sodišču prve stopnje očita torej tako zmotno uporabo materialnega prava kot tudi kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje kot pravdni postopek, je potrebno v zvezi s presojo sklepčnosti za „tožbo“ šteti predlog za izvršbo skupaj s prvo pripravljalno vlogo, ki jo upnik (tožeča stranka) vloži v pravdnem postopku. Šele v njej namreč tožeča stranka obrazloženo pojasni svoje razmerje s toženo stranko ter predloži dokaze.

14. In v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 10. 2015 je tožeča stranka pojasnila, 1/ da je upravnik omenjene stavbe na naslovu C., 2/ da njena upravičenost za opravljanje upravniških storitev in status upravnika izhaja iz Pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij lastnikov v zvezi z upravljanjem poslovnih prostorov z dne 5. 3. 2003, 3/ da v funkciji upravnika redno poravnava obveznosti za obratovanje in vzdrževanje (stavbe) do tretjih oseb in v celoti izpolnjuje (druge) svoje obveznosti ter 4/ da je tožena stranka solastnik poslovne stavbe do 7/50, s tem pa zavezana za plačilo vtoževanih stroškov. Navedla je, da v obravnavanem primeru tožena stranka obveznosti po izstavljenih računih (tj. vtoževanih računih) ni plačala in da gre za stroške skupne elektrike, vodarin in kanalščin, ogrevanja, vzdrževanja ipd. (list. št. 44). Pri tem pa je izpostavila še, da so stroški v vsakem posameznem računu specificirani, da so v njih za vsak posamezni strošek navedeni tudi računi dobaviteljev (ki so bili podlaga za delitev) ter celotni zneski in deleži, ki odpadejo na toženo stranko.

15. Navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za sklepčnost tožbe v tej zadevi ne zadošča. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da je tožba (v primerih, kot je zadevni) sklepčna, če upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov (tj. ključ delitve) med etažne lastnike(3). Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe. Slednja namreč - kot pravilno izpostavlja pritožnica - ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, temveč se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih navede tožeča stranka v tožbi.

16. Glede na to, da tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi ni navedla vtoževanega obdobja(4) in ključa delitve, v tem sporu torej res ni mogoče zaključiti nič drugega, kot da je tožba nesklepčna. Za sklepčnost bi sicer zadostovalo že, če bi tožeča stranka poleg abstraktnega navajanja vrst stroškov(5), ki jih vtožuje in so vsebovani v priloženih računih, navedla še, da vtožuje stroške, ki so nastali v obdobju od vključno septembra 2012 do februarja 2015 in ključe delitve za vsako vrsto stroškov (npr. glede na dejansko porabo, idealni delež, število posameznih enot, število uporabnikov), vendar tega - kot obrazloženo - tožnica ni storila. Ker poleg tega glede na ustaljeno sodno prakso zahtevi sklepčnosti ni mogla zadostiti niti s sklicevanjem na vtoževane račune, to utemeljuje materialno pravni zaključek o zavrnitvi tožbenega zahtevka.

17. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke zoper preostali del II. točke izreka ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zgoraj navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu prvega odstavka izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (torej razen v delu, v katerem je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma sojenje - peta alineja 458. člena ZPP).

18. Pri tem pa iz razloga večje jasnosti poudarja še, da tožnici (upoštevaje obrazloženo) v dopolnitvi tožbe ni bilo potrebno pojasniti izračuna posameznih postavk stroškov glede na posamezni račun oziroma vseh potrebnih parametrov(6), na podlagi katerih bi bilo posamezno postavko stroškov mogoče preizkusiti (s tem pa tudi višino vtoževanih zneskov). Takšna specifikacija bi bila potrebna šele v primeru, če bi toženka obrazloženo ugovarjala višini vtoževane terjatve glede posamezne vrste stroška v ugovoru zoper sklep o izvršbi ali v njeni prvi pripravljalni vlogi(7). Čim namreč toženka ugovarja izračunu ene od postavk stroškov, mora tožnica najmanj zanjo navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve in znesek, ki je odpadel na toženko. Šele v takem primeru lahko sodišče preizkusi pravilnost obračuna med strankama spornega stroška in odloči o zahtevku.

19. Tožena stranka v nadaljevanju svoje pritožbe navaja, da se sicer strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da pride v trenutku, ko upravnik dobavitelju namesto etažnega lastnika poravna njegovo terjatev, do zakonske subrogacije po 275. členu Obligacijskega zakonika(8) (ki ima za posledico, da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev), da pa po njenem mnenju tožeča stranka v obravnavanem primeru ni izkazala pogojev zanjo (tj. za subrogacijo) - ni predložila nikakršnih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je terjatve, ki jih iz naslova skupne elektrike, vodarin, kanalščin itd. vtožuje od tožene stranke, tretjim osebam dejansko izpolnila (in v kolikor jih je, v kakšni višini), prav tako ni izkazala niti tega, da so ji dobavitelji kakršne koli račune sploh izstavili (v kolikor so ji jih, v kakšni višini). A ker je pritožbeno sodišče del tožbenega zahtevka, ki ni zaobsežen z umikom, zavrnilo že iz razloga nesklepčnosti tožbe, se do tovrstnih navedb pritožnice ni bilo dolžno opredeljevati. Poleg tega te predstavljajo v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevno navedbo (453. člen ZPP).

20. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno razveljavilo, delno pa spremenilo, je razveljavilo tudi odločitev o izvršilnih in pravdnih stroških in tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (primerjaj četrti odstavek 165. člena ZPP).

21. Odločitev o pritožbenih stroških se glede na določbo četrtega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Po navedbah pritožnice je na pomanjkljivo trditveno podlago tožečo stranko toženka opozorila že v svoji prvi pripravljalni vlogi.

Op. št. (3): VS RS sodba III Ips 5/2012 in III Ips 13/2012. Op. št. (4): Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sicer izhaja, da ugotovitev, da „je tožeča stranka v obdobju od 1. 9. 2012 do 28. 2. 2015 poravnavala obveznosti do dobaviteljev …“, vendar ta trditev v trditveni podlagi tožnice ni vsebovana.

Op. št. (5): Kar v dopolnitvi tožbe je storila.

Op. št. (6): Z izjemo ključa delitve! Op. št. (7): Prim. VSL sodba II Cp 184/2015. Op. št. (8): Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo.