Jedro

Niti ZPP niti ZNP ne dovoljujeta pritožbe zoper odločbo višjega sodišča, s katero je bila pritožba zoper odločbo prvostopenjskega sodišča zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo udeleženk zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 733/2019 z dne 18. 4. 2019 in zavrglo predlog udeleženk za obnovo postopka.

2. Prva in tretja predlagateljica po nasprotnem predlogu v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata več kršitev Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), Ustave, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in drugih mednarodnih pogodb. Predlagata, naj pritožbeno sodišče o zadevi odloči na seji v njuni navzočnosti, naj spis nato nemudoma predloži Vrhovnemu sodišču zaradi odločitve o pritožbi in naj ugodi predlogu za obnovo postopka.

Trdita, da jima pravico do pritožbe dajeta 1. točka 37. člena in prvi odstavek 38. člena ZPP, po katerih o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč odloča Vrhovno sodišče. Ker služba za brezplačno pravno pomoč že več kot dva meseca odloča o prošnji prve predlagateljice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ima zakonsko pravico zahtevati obnovo postopka. Sodišče lahko predlog za obnovo postopka zavrže le, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 398. člena ZPP.

Odločitev sodišča prve stopnje je bila v škodo žrtve in v korist povzročitelja nasilja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe ZPP se v obravnavani zadevi uporabljajo na podlagi prvega odstavka 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).1

5. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da pritožba zoper odločitev višjega sodišča, s katero je to odločilo o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje, ni dovoljena. Določbi ZPP, na kateri se sklicujeta pritožnici, opredeljujeta le sodišče, ki je pristojno za odločanje o pritožbah, ne urejata pa predpostavk za njeno dovoljenost. Te so določene v poglavju ZPP o rednih pravnih sredstvih. Po teh določbah je pritožba dovoljena zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP), oziroma – v povezavi z določbami ZNP – zoper sklep sodišča prve stopnje, izdan v nepravdnem postopku, in zoper sklep sodišča prve stopnje, izdan v pravdnem postopku, če ni določeno, da ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP). Niti ZPP niti ZNP ne dovoljujeta pritožbe zoper odločbo višjega sodišča, s katero je bila pritožba zoper odločbo prvostopenjskega sodišča zavrnjena.

6. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker predlagateljici nista izkazali, da imata opravljen državni pravniški izpit, niti ni bil predlog vložen po odvetniku. Ta zahteva je določena v tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP, ki se uporablja tudi v nepravdnem postopku.

7. Neutemeljen je očitek o kršitvi pravice do sodnega varstva, ker ni bilo pravočasno odločeno o predlagateljičini prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prošnja za odobritev brezplačne pomoči za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi je bila s sklepom z dne 17. 6. 2019 zavrnjena, druga pritožnica pa niti ne zatrjuje, da bi jo vložila.

8. V zadevi tudi niso bile podane predpostavke za obravnavanje pritožbe na pritožbeni obravnavi (347. člen ZPP).

9. Ker pritožba ni bila vložena po odvetniku, niti predlagateljici nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, tudi ni izpolnjena predpostavka za njeno obravnavanje kot morebitne revizije oziroma predloga za dopustitev revizije, o katerih bi bilo pristojno odločiti Vrhovno sodišče. 10. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Upoštevaje prehodno določbo prvega odstavka 216. člena sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19; ZNP-1) se v obravnavani zadevi, ki se je začela pred 15. 4. 2019, uporablja ZNP.