Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvi toženec je bivši partner ene izmed sodnic manjšega okrajnega sodišča, kjer so zaposlene le štiri sodnice. V odgovoru na tožbo pa je predlagal tudi zaslišanje njunega sina. Ker gre za majhen kolektiv, kjer vsi zaposleni s sodnico redno sodelujejo, stiki so pristnejši in dnevni ter drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča niti ni mogoča, je po oceni Vrhovnega sodišča zato podan razlog za delegacijo pristojnosti.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
1. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici je v teku pravdni postopek zaradi priposestvovanja služnostne pravice (pct. 2.500,00 EUR).
2. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je podalo predlog, naj se na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krajevna pristojnost za odločanje v zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je prvi toženec bivši partner sodnice A. A., ki opravlja sodniško funkcijo na navedenem sodišču. Skladno z letnim razporedom dela sodnikov sodnica odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah, za slednje del delovnega časa tudi na Okrajnem sodišču v Mariboru. Z navedeno sodnico glede na razpored dela in velikost sodišča vsi zaposleni redno sodelujejo. Drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča niti ni mogoča in so ravno zaradi majhnosti sodišča stiki med zaposlenimi pristnejši in pogostejši oziroma dnevni. Predlog za prenos krajevne pristojnosti sta v tožbi podala tudi tožnika in navedla, da je prvi toženec bivši partner sodnice A. A., ki opravlja sodniško funkcijo na navedenem sodišču ter dodala, da bo v postopku kot priča verjetno nastopil tudi njun sin, saj poslovno sodeluje z očetom in mu je predmetni spor poznan. Prvi toženec se o predlogu tožnikov ni izjavil, je pa v odgovoru na tožbo (list. št. 25 in 26) predlagal zaslišanje svojega sina. Vse navedene okoliščine lahko med strankama postopka, kot sta opozorila tožnika, vzbudijo pomisleke o nevtralnosti sodišča. Zato bi v tej zadevi lahko bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Določitev drugega pristojnega sodišča je nujna tudi v primeru sklenitve poravnave, glede na to da so stranke podale soglasje za mediacijo, saj ne bi bilo primerno, da bi poravnavo v postopku mediacije potrdila katera od sodnic sodišča. 3. Predlog je utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera1. 5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Prvi toženec je namreč bivši partner ene izmed sodnic manjšega okrajnega sodišča, kjer so zaposlene le štiri sodnice. V odgovoru na tožbo pa je predlagal tudi zaslišanje njunega sina. Ker gre za majhen kolektiv, kjer vsi zaposleni s sodnico redno sodelujejo, stiki so pristnejši in dnevni ter drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča niti ni mogoča, je po oceni Vrhovnega sodišča zato podan razlog za delegacijo pristojnosti.
6. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanj v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
1 Glej sklep Vrhovnega sodišča I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019 in tam navedeno sodno prakso.