Jedro

Izvajanje stikov po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se v celoti, pritožbi tožeče stranke pa delno ugodi ter se odločitev o preživnini in stroških postopka razveljavi. V ostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Mladoletni hčerki A. (rojena 11. 10. 2000) in P. (rojena 8. 5. 2003) je dodelilo materi. Toženca je zavezalo k plačevanju preživnine v znesku 180,00 EUR za čas od 1. 5. 2009 do 30. 9. 2009, od 1. 10. 2009 pa v višini 200,00 EUR za vsako hčerko. V 4. točki sodbe je sodišče odločilo o stikih. Določilo je popoldanske stike ob ponedeljkih, stike med vikendom vsak drug petek, ko oče hčerki prevzame ob 18.00 uri na njunem domu ter ju vrne do nedelje ob 18.00 uri, ko po hčerki pride mati. Določilo je stike med božičnimi in novoletnimi počitnicami, stike med zimskimi in prvomajskimi počitnicami ter med poletnimi in jesenskimi počitnicami. Nazadnje je določilo še stike med velikonočnimi prazniki.

Proti sodbi se pritožujeta obe stranki. Tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge in napada odločitev v točkah 3., 4. in 6. Sodišču predlaga, naj odločitev o preživnini spremeni tako, da to zviša na 250,00 EUR za vsako hčerko, v 4. in 6. točki pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožba meni, da bi morala biti preživnina določena v višini 500,00 EUR za obe hčerki. Sklicuje se na izkazane stroške in na specifikacijo potreb. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da mora tožnica, ko je na službeni poti, poskrbeti za varstvo obeh hčera. Plačati mora tudi prevoz, kar je povezano z dodatnimi stroški. Graja odločitev o potrebah za šolo. Trdi, da je sodišče sprejelo tožnikove listine v višini kreditov, pri tem pa ne upošteva, da je en kredit že odplačal. Sodišče tudi ni upoštevalo sposobnosti toženca za dodaten zaslužek. To konkretizira v zadnjem odstavku na tretji strani pritožbe. Pritožnica napada odločitev o stikih. Moti jo, da oče nima dovolj časa za kvalitetne stike. Sklicuje se na svoj predlog stikov, ki ga je predložila sodišču, pa ga to ni upoštevalo. Napada odločitev o stikih med božičnimi in novoletnimi prazniki. Znova trdi, da je predlagala, naj oče hčerki za vikend prevzame ob 20.00 uri. To utemeljuje v drugem odstavku na peti strani sodbe. Opozarja pa tudi na problem stroškov vožnje, ki nastanejo s stiki.

Toženec vlaga laično pritožbo proti sodbi in sodišču predlaga, naj spremeni odločitev o preživnini tako, da bo ta znašala 175,00 EUR za vsako hčerko. Bistvo pritožbe je v dveh sklopih navedb. Prve se nanašajo na nepremičnine, ki jih sodišče pri ugotavljanju zmožnosti tožeče stranke ni upoštevalo. Trdi, da je bila tožnica neresnicoljubna. Opozarja pa tudi na problem, da izpodbijana sodba posega v sodno poravnavo.

Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama. Obe sta podali odgovor in predlagali zavrniti pritožb nasprotnih strank.

Pritožba tožene stranke je v celoti, pritožba tožeče stranke pa delno utemeljena.

Pravdni postopek v tej zadevi je bil čustveno izrazito obremenjen, kar se je odražalo tudi v številnih in dlakocepsko nadrobnih navedbah, ki so se nanašale na potrebe obeh deklic. Te navedbe se ponavljajo tudi v pritožbi tožeče stranke. Spor se je dalje razplamteval tudi glede ureditve stikov in sicer glede vsake najmanjše podrobnosti.

Zaradi prej navedenega je nujno pojasniti, da razveza zakonske zveze, v kateri so se rodili otroci (ki so v času razveznega postopka še mladoletni) po naravi stvari močno vpliva na življenje vseh vpletenih družinskih članov. Idealne skupnosti več ni, se ji je pa treba z odločitvijo čim bolj približati. Sodišče pri tem ravna v skladu s koristjo otrok; približati pa se mora tudi življenjskemu ustroju vseh vpletenih ter ga obremenjevati v najmanjši možni meri. Povsem brez obremenjevanja pa, žal, ne gre. To se odraža tudi v odločitvi o stikih. Ti so za otroke koristni (ni pa mogoče spregledati tudi upravičenj staršev), brez dvoma pa samo izvajanje stikov (še posebej, če starša živita v, za slovenske razmere, oddaljenih krajih) za življenje vpletenih nujno predstavljajo določeno obremenitev. Tako je tudi v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča našlo glede nasprotujočih si koristi / bremen ustrezno ravnovesje. Iskanje ravnovesja pa seveda obenem pomeni, da sodišče ni moglo preprosto slediti tožničinemu predlogu ureditve stikov.

Pritožnica dalje trdi, da je sodišče stike med božičnimi in novoletnimi prazniki določilo v nasprotju z drugačnim dogovorom strank. A pri tej pritožbeni navedbi gre očitno za nesporazum. Pritožba namreč trdi, da je bil dogovor tak, da hčerki prvi božič (v letu 2011) preživita pri materi, novo leto pa pri očetu. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je takšna tudi odločitev sodišča v 3. alineji 4. točke sodbe.

Pritožba tožeče stranke glede odločitve o preživnini opozarja na dodatne pridobitne zmožnosti toženca (zadnji odstavek tretje strani pritožbe). Teh trditev tožnica doslej ni postavila. Res pa je, da gre za družinski postopek, v katerem so novote dovoljene.

Na vprašanje preživninskih zmožnosti pa se (ta v celoti) osredotoča pritožba tožene stranke. Tožena stranka v pritožbi podaja obsežna (in pomembna) nova dejstva, ki kažejo (podprte z zemljiškoknjižnimi podatki) na izrazito večje nepremično premoženje tožnice, kakor je zajeto v dejanski podlagi sodbe. Te navedbe so pretežna – ne pa izključna – pritožbena novota. Vrednostno (najbrž) osrednji del tega premoženja naj bi predstavljal tožničin 1/2 solastninski delež na nepremičnini (s hišo) v L.. Trditve o tem nepremičnem premoženju je toženec podal že v pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2010 (listovna številka 123, 124). Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ker pravici stranke do izjave ustreza dolžnost sodišča, da se do nje opredeli, je z manjkom takšnega procesnega ravnanja, sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov najprej zavrnilo pritožbo tožnice v delu, ki napada odločitev o stikih. V tem delu namreč pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Ugodilo pa je v preostalem delu pritožbi tožeče stranke proti odločitvi o preživnini (posledično pa tudi o stroških postopka) ter v celoti pritožbi tožene stranke, ki napada odločitev o preživnini. V tem delu je namreč podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa se ji v pritožbenem postopku pridružujejo še dovoljene pritožbene novote. Pooblastilo za razveljavitev je podano v prvem odstavku 354. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati vse trditve o premoženjskih (in s tem preživninskih) zmožnostih obeh strank. Glede kritike ugotovitve potreb obeh otrok, pritožbeno sodišče poudarja, da je pretirani preživninski matematizem škodljiv in napačen. Pri določitvi preživnine gre namreč za vrednotno tehtanje, to pa ni matematični izračun. Upoštevati je treba starost otrok, morebitne posebnosti ter se opreti na okviren obseg potreb. Odločitev o preživninskem bremenu pa je nazadnje vrednotno vprašanje, ki nujno upošteva preživninske zmožnosti staršev. Le od teh je namreč odvisno, kolikšnemu obsegu zatrjevanih potreb je mogoče ugoditi. Sodišče prve stopnje bo moralo glede na trditve, do katerih se v prvem postopku ni opredelilo in glede na pritožbene novote zato na novo pretehtati vrednotni trikotnik med potrebami otrok, preživninskimi sposobnostmi roditelja, kateremu sta otroka dodeljena ter preživninskimi sposobnostmi toženca. Utemeljeno pa je pritožba tožene stranke opozorila tudi na to, da sta stranki do pravnomočne odločitve o zadevi sklenili sodno poravnavo. V to sodno poravnavo sodba sodišča ne sme posegati, saj gre za res transacta. Zaradi narave sodnega postopka je treba določbo v sodni poravnavi (do pravnomočnosti) razlagati tako, da to pomeni do datuma sodbe sodišča prve stopnje, ki kasneje postane pravnomočna.