Jedro

Sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi stvari, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek ter predlagateljico napotilo na pravdo, da zoper nasprotno udeleženko vloži tožbo na ugotovitev, da lastništvo 2,5 sobnega stanovanja v prvem nadstropju hiše v Ljubljani, parc. št. 174 k.o. X, ne ustreza deležu do 27/100, in je zato potrebno oceniti navedeni stanovanjski objekt in določiti solastniška deleža. Nepravdni postopek je prekinilo za 30 dni, če v tem roku predlagateljica ne bo vložila tožbe, pa bo sodišče nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo.

2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče je napačno uporabilo določilo o prekinitvi postopka, saj med strankama ni sporen niti predmet delitve niti solastniški delež udeleženk. Ugovor nasprotne udeleženke, da je predlagateljica solastniški delež do 27/100 dobila s pogodbo, v kateri se ji podarja 2,5 sobno stanovanje z drvarnico, je potrebno rešiti v okviru nepravdnega postopka pri odločanju o načinu delitve solastne nepremičnine v smislu določbe drugega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Predmet stvarnih pravic so lahko le stvari. Dvo in pol sobno stanovanje z drvarnico ni in ne more biti predmet stvarnih pravic, dokler ni vzpostavljena etažna lastnina. Tako stanovanje ne more biti predmet razpolaganja, temveč je bil predmet darilne pogodbe solastniški delež na nepremičnini. Predlagateljica je na podlagi darilne pogodbe zato solastnica 27/100 celotne nepremičnine, nerelevanten pa je opis solastniškega deleža v darilni pogodbi in združitev zemljiškoknjižnega telesa I in II. Tudi iz zemljiške knjige izhaja, da je predlagateljica zgolj solastnica nepremičnine. Materialnopravno zmoten je tudi izrek sklepa, na katerega predlagateljica pri oblikovanju zahtevka sicer ni vezana. Vendar pa ji ni jasno, kakšen tožbeni zahtevek naj bi v pravdnem postopku glede na izpodbijani sklep sploh morala postaviti in kakšen pravni interes sploh ima za postavitev tožbenega zahtevka, kot se nakazuje v izreku izpodbijanega sklepa. Predlagateljica namreč ne uveljavlja večjega solastniškega deleža, kot izhaja iz darilne pogodbe in zemljiške knjige. Sodišče je storilo tudi bistveno kršitev določb nepravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj je sprva ugotovilo, da predmet delitve in solastniški deleži med udeleženkama niso sporni, nakar pa je predlagateljico napotilo na pravdo, ker naj bi bil sporen predmet delitve oziroma velikost deležev. Če je prvostopno sodišče štelo, da je nasprotna udeleženka ugovarjala višini solastniškega deleža predlagateljice (čemur ni ugovarjala), bi prvostopno sodišče glede na določbo drugega odstavka 9. člena ZNP na pravdo moralo napotiti nasprotno udeleženko. Zemljiška knjiga namreč izkazuje delež solastnine do 27/100, šteje pa se za resnično, kar je v njej potrjeno. Prvostopno sodišče je povsem zmotno upoštevalo vpis solastniškega deleža v darilni pogodbi 30. 5. 1991 in mu dalo večji pomen kot vpisu v zemljiško knjigo.

3. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče odloči o delitvi stvari, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP), v nasprotnem primeru, torej zgolj, če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, pa udeležence napoti na pravdo. V obravnavani zadevi je na naroku dne 28. 5. 2011 sodišče ugotovilo, da solastniška deleža na predmetu delitve nista sporna ter delež predlagateljice predstavlja 27/100, kot je vpisano v zemljiški knjigi. Predlagateljica drugačnega deleža tekom postopka ni zatrjevala, zato sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnega razloga, da jo napoti na pravdo glede velikosti solastniškega deleža. 6. Čeprav je predlagateljica svoj solastniški delež pridobila na podlagi darilne pogodbe, v kateri so bili opisani določeni deli nepremičnine, ki jo je pridobila (2,5 sobno stanovanje v hiši v Ljubljani, R ulica 5, z drvarnico), to dejstva, da gre za pridobitev solastnine (in je ta tudi vknjižena v zemljiški knjigi) ne more spremeniti. Predlagateljica s pogodbo ni pridobila izključne lastnine na podarjenem stanovanju, kot napačno razloguje nasprotna udeleženka, saj etažna lastnina na predmetu delitve kot izključna lastninska pravica na posameznem delu stavbe in pripadajočem zemljišču še ni bila vzpostavljena. Pritožnica ima torej prav, da se bodo lahko okoliščine iz pravnega posla, torej kaj ji je bilo podarjeno, upoštevale le pri oceni načina delitve oziroma pri presoji upravičenega interesa posamezne udeleženke v postopku (drugi odstavek 70. člena SPZ), predmet delitve pa je stvar v celoti in sicer nepremičnina parc. št. 174, vl. št. 241, k.o. X. 7. Ker je torej sodišče prve stopnje prekinilo postopek in napotilo predlagateljico na pot pravde, je napačno uporabilo materialnopravno določbo 118. člena ZNP. Pritožba predlagateljice je glede na navedeno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Odločitev o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZNP.