Jedro

Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je dolžna toženka plačati znesek 1.352.237,74 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, da ne bo prišlo do izvršbe na zastavljeni nepremičnini. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da tožnik od toženke, ki je sicer res solastnica zastavljene nepremičnine, ne pa tudi tožnikova osebna dolžnica, ne more zahtevati plačila dolga, ampak le dopustitev izvršbe na zastavljeni nepremičnini.

Zoper sodbo se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je kljub spremembi lastništva na z zastavo obremenjeni nepremičnini upravičen zahtevati poplačilo dolga iz vrednosti obremenjene nepremičnine. Prav to pa je tožnik tudi storil. Dolg namreč v obliki zastavne pravice obremenjuje nepremičnino in eden izmed možnih načinov prenehanja hipoteke je poplačilo dolga. Poleg tega pa toženka na poplačilo ni vezana, saj je zahtevek oblikovan tako, da bo v primeru neplačila opravljena izvršba na obremenjeni nepremičnini.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno in v skladu z uveljavljeno sodno prakso je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi lahko tožnik od toženke zahteval le dopustitev izvršbe na s hipoteko obremenjeni nepremičnini. Toženka kot posestnica in solastnica obremenjene nepremičnine namreč ni tudi osebna dolžnica tožnika, zaradi česar zoper tožnika nima nikakršne obveznosti, razen te, da mora dopustiti, da se tožnik kot zastavni upnik, če je terjatev dospela in vknjižena, poplača s hipoteko. V ta namen pa mora za izvedbo prodaje nepremičnine nasproti toženki kot njeni sedanji (so)lastnici le pridobiti izvršilni naslov. Tožnik, ki zahteva od toženke plačilo dolga, torej zahteva od toženke nekaj, za kar ni pravne podlage, zato je prvostopno sodišče njegov zahtevek utemeljeno zavrnilo. Toženka se sicer s plačilom prodaji res lahko izogne, vendar je to le stvar njene odločitve, ki je s tožbo ni mogoče doseči. Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ni pri tem zagrešilo nobene procesne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je to pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje (368. čl. ZPP/77).