Jedro

V primeru, ko organ za brezplačno pravno pomoč ugotovi, da je prosilec v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju oz. o premoženjskem stanju članov svoje družine, za izdajo odločbe na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP ni pomembna vrednost zamolčanega premoženja.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanimi odločbami je tožena stranka zavrnila tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih kazenskih in kazensko preiskovalnih zadevah, ki tečejo zoper tožnika pred Okrožnim oziroma Okrajnim sodiščem v Mariboru. V vseh primerih je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil iz razloga, ker je v vlogi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. V skladu z določbo 20. člena ZBPP-B se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti oziroma nosilcev javnih pooblastil ter evidenc bank. Če prosilec v izjavi poda neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožnik je v vlogi navedel, da ni prejemnik denarne socialne pomoči, da nima nobenih mesečnih dohodkov ter da nima nobenega nepremičnega in premičnega premoženja. Na podlagi uradnih poizvedb pri Upravni enoti Maribor pa je organ ugotovil, da je tožnik lastnik osebnega vozila Audi A6, torej je v prošnji navajal neresnične podatke. Zaradi navedenega je tožena stranka v skladu z določbo 20. člena ZBPP-B zavrnila tožnikovo prošnjo.

Tožnik v tožbi navaja, da je v prošnji res navedel, da ni lastnik osebnega avtomobila, saj je bil njegov osebni avto v mesecu juniju 2010, ko je bil v priporu v Ljubljani, odtujen. Zaradi tatvine je podal ovadbo na Policijski postaji Ljubljana, le ta pa jo je odstopila v reševanje Policijski postaji Maribor. Ob vložitvi vlog tako dejansko ni bil več lastnik osebnega avtomobila in kot pravni laik v prošnji ni navedel, da je le zgolj formalni lastnik avtomobila. Pri tem gre za osebni avtomobil znamke Audi A6, letnik 1998, ki je vreden znatno manj kot 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Iz cenika eurotaxa je razvidno, da je navedeni avto vreden zgolj 2.686,00 EUR. Opozarja tudi na neenotno prakso sodišč, saj je za zastopanje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 31. 8. 2010 tudi zaprosil za brezplačno pravno pomoč, pri čemer ni navedel, da je lastnik avtomobila, vendar je sodišče upoštevalo, da vrednost avtomobila ne presega 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, in je prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi ugodilo. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila spise zadeve, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, 23/2008, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svojih vlogah v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnik osebnega vozila, obkrožil odgovor NE. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri Upravni enoti Maribor o tem opravila poizvedbe ter da je iz odgovora Upravne enote Maribor z dne 4. 11. 2010 razvidno, da je tožnik lastnik osebnega vozila znamke Audi A6, 2,5 TDI, letnik 1998. Iz navedenega torej izhaja, da je tožnik v vlogah navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen. V konkretnem primeru pa iz podatkov spisa nedvoumno izhaja, da je tožnik v vlogi izrecno navedel, da ni lastnik osebnega vozila. Ker po določbi petega odstavka 20. člena namen za neresnično navajanje podatkov ni relevanten, je zato neupošteven tožbeni ugovor, da vozila ni navedel, ker bi mu ga naj ukradli, zaradi česar je le formalni lastnik vozila. Prav tako je brezpredmeten tožbeni ugovor, da vrednost navedenega vozila znaša bistveno manj kot 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, saj mu je bila brezplačna pravna pomoč zavrnjena iz razloga, ker je navajal neresnične podatke, ne pa iz razloga, ker bi njegovo premoženje presegalo predpisani cenzus. Sodišče tudi zavrača kot nedokazan tožnikov tožbeni ugovor o neenotni praksi, ker je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2172/2010 ob enakih okoliščinah dodeljena brezplačna pravna pomoč. Iz navedene odločbe, ki jo je tožnik priložil tožbi, je razvidno le, da je v tistem primeru organ za brezplačno pravno pomoč ugotavljal vrednost vozila tožnika na podlagi podatkov slovenskega spletnega oglasnika X., ter da vrednost avtomobila na presega višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Iz odločbe pa ne izhaja, da tožnik v vlogi ni navedel, da je lastnik osebnega vozila, niti da bi organ podatek o lastništvu pridobil sam, saj se navaja le, da je organ za BPP uradno vpogledal v register transakcijskih računov pri Banki Slovenije, bazo podatkov Geodetske uprave RS, Centralni register prebivalstva RS ter v bazo KDD. Na podlagi omenjene odločbe torej ni mogoče zaključiti, da tožnik v tistem primeru v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da je lastnik osebnega vozila.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je tudi zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.