Jedro

Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, zato začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. S predlogom je M. M. zahteval, da se dolžniku P. M. prepoveduje vsaka odtujitev, obremenitev ali razpolaganje z nepremičninami parc. št. 1354/1, travnik 4834 m2, parc. št. 1354/2, gospodarsko poslopje 164 m2, obe vložna št. 241 k.o. ... in se taka začasna odredba vpiše v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Traja naj do pravnomočnosti zaključenega zapuščinskega postopka III D 660/2005. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, kajti ugotovilo je, da predlagatelj proti dediču nima terjatve v smislu 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Zoper sklep se M. M. pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo oz. razveljavitev sklepa. Navaja, da je zgrešeno stališče sodišča, češ da upnik do dolžnika nima terjatve. Res je terjatev sporna in bo predmet pravdnega postopka. Očitno sodišče vseeno smatra, da terjatev obstoji. Upnik je predlog vložil pred izvršilnim sodiščem in ne pred zapuščinskim. Zgolj zaradi veljavnosti trajanja začasne odredbe je predlog označil do zaključenega zapuščinskega postopka. Upnik je zahtevo za vračilo daril že uveljavljal v zapuščinskem postopku. Zgrešeno je stališče, da dedič v primeru prikrajšanja nujnega deleža ni dolžan vračati daril v zapuščino. Začasna odredba ni bila predlagana zato, da bi se v zapuščino vrnila ravno ta parcela, temveč zato, ker sta omenjeni parceli izgubili status zaščitene kmetije in tožnik z njima lahko neovirano razpolaga.

P. M. je odgovoril na pritožbo in predlagal, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je pravilna. Pritožbeno sodišče sprejema vse razloge izpodbijanega sklepa in se s temi razlogi strinja. Odgovoriti je treba le na pritožbene trditve.

V zapuščinskem postopku po pokojni A. M pritožnik ne more imeti terjatve do sodediča, ki bi bila lahko predmet zavarovanja z začasno odredbo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zapuščinsko sodišče po 162. členu Zakona o dedovanju - ZD ugotovi le, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Sklep o dedovanju je torej deklaratorne narave. Morebitna terjatev je torej lahko predmet pravdnega postopka, ne pa predmet zapuščinskega.

Pritožnik navaja, da predloga za izdajo začasne odredbe ni vložil v zapuščinskem postopku, ampak pred izvršilnim sodiščem, kar da je razvidno že iz poimenovanja strank kot upnik in dolžnik. Ta pritožbena trditev ni točna. Iz predloga za izdajo začasne odredbe (redna št. 26) jasno izhaja, da se predlaga izdaja začasne odredbe v zapuščinskem postopku po pokojni A. M (prvi stavek predloga, list. št. 36). Današnji pritožnik v predlogu ne trdi, da gre za začasno odredbo v situaciji, ko pravdni ali kakšen drug sodni postopek še ni uveden (primerjaj 1. odstavek 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tako odredbo bi bilo sicer glede na določbo 267. člena ZIZ načeloma mogoče izdati, vendar ob ustrezni trditveni podlagi.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP.