29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 178/2004 z dne 30. 6. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1724/2001 z dne 18. 11. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 182/2000 z dne 23. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V pravdnem postopku je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnik (v pravdi tožnik) od tožene stranke (družbe C. C., d. d.) zahteval plačilo zavarovalne vsote v višini 2.902.500 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je pritožbi delno ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede obrestnega dela zahtevka; v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper drugostopenjsko sodbo je pritožnik vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je pritožnik po sklenjeni zavarovalni pogodbi za nezgodno zavarovanje upravičen do zavarovalne vsote, ki je sorazmerna ugotovljenemu odstotku trajne invalidnosti (tj. 5 %), takšen znesek pa je tožena stranka pritožniku plačala že pred vložitvijo tožbe. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, je treba pogodbo oziroma zavarovalno polico presojati kot celoto, zato spornega besedila, da znaša zavarovalna vsota "za trajno invalidnost do vključno 50 % 250.000 ATS", ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalna vsota 250.000 ATS vedno enaka in neodvisna od dejansko ugotovljenega odstotka trajne invalidnosti.

Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča in zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Meni, da je sodišče odločilo nekorektno in nesprejemljivo obrazložilo svojo odločitev. Opozarja tudi na nekorektno odločitev o stroških. Zatrjuje, da ni bil deležen poštenega sojenja. Višjemu sodišču očita, da je spregledalo konkretne pritožbene navedbe in tako povzročilo neučinkovitost pritožbe. Tudi Vrhovnemu sodišču očita, da je revizijske navedbe "vehementno" zavrnilo in jih ni vsebinsko obravnavalo. Zatrjuje še, da so sodišča pri odločanju o njegovem zahtevku uporabila drugačne kriterije in ignorirala "očitna dejstva", ki jih je navajal pritožnik. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

Zatrjevano kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) pritožnik utemeljuje s trditvijo, da so sodišča pri odločanju o njegovem zahtevku uporabila "drugačne kriterije". Po vsebini bi lahko šlo za očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse, ki pa ga pritožnik ne konkretizira, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do poštenega sojenja. Vendar zgolj neuspeh v postopku ne more biti argument, s katerim bi pritožnik lahko utemeljil, da mu sodišče ni zagotovilo poštenega sojenja, tj. sojenja, v katerem bi bila spoštovana ustavno procesna jamstva, ki jih zagotavljata 22. in 23. člen Ustave.

Povsem pavšalen je očitek pritožnika, da je Višje sodišče spregledalo konkretne pritožbene navedbe in tako povzročilo neučinkovitost pritožbe, s čimer naj bi kršilo pravico iz 25. člena Ustave. Pritožnik namreč ne pojasni, do katerih pritožbenih navedb se Višje sodišče ni opredelilo. Tudi v zvezi z očitkom, da Vrhovno sodišče ni vsebinsko obravnavalo njegovih revizijskih navedb (kar bi lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave), pritožnik ne pojasni, na katere navedbe mu Vrhovno sodišče ni odgovorilo. Zato tega očitka Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić