Jedro

Tožbeni zahtevek je utemeljen, ne glede na okoliščino, ali je tožeča stranka odgovorna za nekvalitetno gradnjo steklene fasade, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Tožena stranka bi uspešno nasprotovala tožbenemu zahtevku z nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim bi zahtevala razveljavitev pogodbe zaradi zmote, če bi šele po sklenitvi pogodbe izvedela, da je tožeča stranka odgovorna za napake, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba in sklep se razveljavita v izpodbijanem delu (v III. in V. točki) ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0008 Ig 2005/07239 z dne 15. 11. 2005 in sklep 0006 Ig 2005/01618 z dne 8. 3. 2005 v 1. in 3. točki izreka (točka I), postopek zaradi delnega umika tožbe ustavilo za znesek 10.125,20 EUR (prej 2.428.800,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2004 dalje (točka II) in toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 13.671,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz III. točke izreka sodbe, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (točka IV) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.240,35 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi kot so določene v V. točki izreka sklepa.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočne rešitve zadeve VIII Pg 227/2005, da se ugotovi, ali je tožeča stranka, ki je naredila stekleno fasado na stavbi v lasti tožene stranke, odgovorna za lom stekla. V navedenem postopku je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1217/2012 z dne 10. 9. 2013 ugotovljeno, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi loma stekla. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi v nasprotju s svojim predhodnim stališčem ugotavlja, da pravdni spor, ki se je vodil v zadevi VIII Pg 227/2005, nima vpliva na obravnavani postopek, v katerem je temelj zahtevka plačilo za naročilo tožene stranke, ki je bilo opravljeno s strani tožeče stranke. Prvo sodišče ugotavlja, da obstaja možnost, da bi imela tožena stranka regresni zahtevek zaradi plačila zaščitnega tunela v primeru odgovornosti tožeče stranke za odpadanje steklenih plošč s fasade stavbe, vendar bi v takšnem primeru tožena stranka morala uveljavljati zahtevek z nasprotno tožbo oziroma procesni pobotni ugovor ali zatrjevati predpravdno pobotanje. Takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti, dokler predmetni spor ne bo pravnomočno končan in v primeru pravnomočnega neuspeha tožene stranke tudi izvršen. Šele tedaj bo toženi stranki nastala in zapadla odškodninska terjatev. Prvo sodišče zmotno ugotavlja, da je tožena stranka tožeči stranki naročila postavitev zaščitnega tunela. Tožena stranka je prerekala trditve, da naj bi med pravdnima strankama prišlo do dogovora glede postavitve zaščitnega tunela, substancirano je predlagala tudi zaslišanje takratne direktorice tožene stranke. Prvo sodišče je dokazno oceno oprlo na zapisnik, ki ga je tožena stranka prerekala. Tožena stranka ni dolžna in ne more dokazovati negativnih dejstev. Breme dokazovanja obstoja zapisnika je na tožeči stranki. Tožena stranka je zatrjevala, če je zapisnik, ki ga je predložila tožeča stranka pristen, iz njega le izhaja zahteva tožene stranke za postavitev lovilnega odra. Zahteva za postavitev lovilnega odra ne pomeni naročila, prvo sodišče pa ni ugotavljalo vsebine oziroma obstoja volj pravdnih strank. Iz zapisnika le izhaja, da tožena stranka zahtevala postavitev tunela. Prvo sodišče ni zaslišalo predlaganih prič v zvezi z dogovorom glede naročila izvedbe zaščitnih tunelov in tudi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih navedenih dokazov ni izvedlo. Prvo sodišče ugotavlja, da je obveznost tožene stranke da je zagotovila varovanje javnih površin in da zato zapisnika ni mogoče razumeti drugače kot naročila. To pomeni, da je prvo sodišče v dokazni oceni poenostavljeno predpostavilo, da je tožena stranka morala svojo obveznost prenesti na tožečo stranko, pri tem pa ni ugotavljalo, ali je takšno obveznost dejansko prenesla in na kakšni podlagi, hkrati pa ni ugotavljalo soglasja volj pravdnih strank, saj očitno druge možnosti kot obstoj naročila prvo sodišče ne dopušča. 3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne ter potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje v sodbi ugotavlja, da je tožena stranka pozvala tožečo stranko, da izvede vse nujne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, med katere sodi tudi postavitev zaščitnega tunela. Nesporno je dejstvo, da je bila tožena stranka kot lastnica objekta dolžna zagotoviti varovanje javnih površin, zato je bila njena obveznost, da postavi tunel, s katerim je zagotovila navedeno zaščito, kar pa še ne pomeni, da takšna obveznost ni bila tudi na strani tožeče stranke, če je bila postavitev tunela potrebna, zaradi napak pri gradnji steklene fasade. Med pravdnima strankama ni spora, da je tožeča stranka postavila tunel, prvo sodišče pa ni ugotovilo odločilnega dejstva, kakšen je bil dogovor med pravdnima strankama glede plačila za postavitev tunela.

6. Pogodbene stranke so dolžne izpolniti pogodbene obveznosti tako kot se glasijo, kar pomeni, če se je tožena stranka s pogodbo o delu zavezala tožeči stranki plačati opravljeno delo, je tožbeni zahtevek utemeljen, ne glede na okoliščino, ali je tožeča stranka odgovorna za nekvalitetno gradnjo steklene fasade, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Če je bilo dogovorjeno plačilo za opravljeno delo, bi v takšnem primeru morala tožena stranka zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi zmote, če bi šele po sklenitvi pogodbe izvedela, da je tožeča stranka odgovorna za napake gradnje steklene fasade, zaradi katerih je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Prav pa ima pritožba, da pobotnega ugovora ne more vložiti, ker ji škoda v zvezi s postavitvijo zaščitnega tunela za obdobje, ki je sporno v tej pravdni zadevi, še ni nastala. Takšen ugovor bi tožena stranka imela, če bi tožeča stranka uveljavljala plačilo iz druge pogodbene podlage, tožena stranka pa bi plačala postavitev zaščitnega tunela pri tretji osebi, v takšnem primeru bi tožena stranka lahko z ugovorom zoper zahtevek tožeče stranke uveljavljala svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena Obligacijskega zakonika).

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da prvo sodišče ni ugotavljalo kakšna je bila volja pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe. Tudi če je tožeča stranka naročila postavitev tunela, to še ne pomeni, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da bo tožena stranka plačala navedeno delo tožeči stranki, posebej glede na okoliščine konkretnega primera. Iz trditvene podlage tožene stranke izhaja, da je od tožeče stranke zahtevala, da iz razloga nekvalitetne izdelave fasade tožeča stranka, kot odgovorna oseba za lom stekla, izvede vse nujne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, med katere je spadala tudi postavitev zaščitnega tunela. Tudi tožeča stranka je v prvih pripravljalnih vlogah utemeljevala zahtevek (tudi) na okoliščini, da ni odgovorna za nekvalitetno gradnjo, ne pa zgolj na pogodbenem dogovoru, da ji na navedeni podlagi pripada pravica do plačila. Ob takšni trditveni podlagi pravdnih strank, je zato treba podrobno ugotoviti, kakšen je bil dejanski dogovor glede plačila za opravljeno delo in ali ni bila postavitev zaščitnega tunela v interesu obeh pravdnih strank, da se prepreči škoda, plačilo za opravljeno delo pa pridržano (dokončni) ugotovitvi odgovornosti za lom stekla. Takšna dokazna ocena je le ena izmed možnosti, ki izhaja iz trditvene podlage pravdnih strank(2). Tožena stranka tudi zatrjuje, da ni bilo dogovora glede postavitve tunela, zato ni bilo dogovora glede plačila, ker je tožeča stranka postavila tunel zaradi napake pri gradni fasade in tudi iz razloga, ker je tunel potrebovala, ker je morala odpraviti napake. Navedena dejstva naj bi potrjevala, da je med pravdnima strankama obstajal spor glede odgovornosti tožeče stranke za lom stekla, zato so bila pridobljena tudi izvedeniška mnenja. Tožena stranka še navaja, da tožeča stranka ne razpolaga z naročilnico, da je bila med pravdnima poslovna praksa, da se sklepajo pisne pogodbe in da ni logično, da bi bil dogovor sklenjen le na podlagi ustnega konsenza, ker tožena stranka nikoli ne posluje neoblično. Tožena stranka je substancirano nasprotovala trditvam tožeče stranke(3), ki je pogodbeni dogovor gradila na zapisniku iz sestanka 5. 8. 2004, zatrjevano pa je tudi bilo, da je tožena stranka plačala tožeči stranki prejšnja popravila steklene fasade. Na tožeči stranki je dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da bo tožena stranka tožeči stranki plačala za opravljeno delo. Odločilen je le pogodbeni dogovor glede plačila. Ali je bilo plačilo dogovorjeno pa je treba ugotoviti v okviru celovite in skrbne dokazne ocene, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

8. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo in sklep je v izpodbijanem delu(4) razveljavilo ter zadevo v navedenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju zaradi pravilne dokazne ocene zaslišati priče in po potrebi izvesti še druge dokaze, ki sta jih predlagali pravdni stranki.

9. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): tožeča stranka je v okviru dokaznih predlogov npr. predlagala postavitev izvedenca gradbene stroke.

Op. št. (3): glej npr. pripravljalno vlogo z dne 3. 12. 2013 VII. tč. stran 83 a sodnega spisa.

Op. št. (4): iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožena stranka pritožuje zoper ugodilni del sodbe, zoper sklep pa le v delu, kjer je bilo odločeno o povrnitvi pravdnih stroškov.