Jedro

Oprostitev plačila stroškov postopka (o tej obliki BPP je organ za BPP odločil z odločbo z dne 22. 5. 2012) ne zajema plačila stroškov za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku. Zato bi organ za BPP moral ne glede na to, kako je Okrajno sodišče v Ljubljani poimenovalo tožnikovo vlogo v dopisu, s katerim mu je odstopilo tožnikovo vlogo, odločiti tudi o tožnikovi zahtevi, ki se nanaša na to obliko BPP.

V obravnavanem primeru ni podlage za odločanje o tožnikovem zahtevku, da se povrne škoda po prvem odstavku 67. člena ZUS-1, saj sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena ZUS-1 (podatki postopka tega ne omogočajo, tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožnikovi prošnji za BPP).

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi in se toženi stranki naloži, da v roku 8 dni od prejema te sodbe izda upravni akt, s katerim bo odločila o vlogi tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. II P 574/2011. II.V preostalem delu se tožba zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Tožnik je 27. 5. 2013 vložil tožbo zaradi molka organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker v zadevi Bpp 2965/2011 o njegovi vlogi ni odločil v celoti. V tožbi navaja, da je v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani št. II P 574/2011 v odgovoru na tožbo med drugim zahteval oprostitev stroškov tega in nadaljnjih postopkov, določitev sodnega tolmača za nemški jezik in postavitev odvetnika, ki govori njegov materin jezik. Organu za BPP očita, da je z odločbo z dne 22. 5. 2012 odločil le o delu njegove vloge za BPP, o oprostitvi stroškov za postavitev sodnega tolmača za nemški jezik ter o postavitvi odvetnika pa ne. Navaja, da je od organa za BPP dvakrat zahteval odločanje tudi v tem delu in da organ za BPP ni izdal odločbe kljub grožnji, da bo vložil tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in toženki naloži, da o njegovi vlogi odloči v določenem roku, ali pa naj ji naloži, da ugodi „izvirni vlogi“. Tožnik uveljavlja tudi povračilo stroškov tega postopka in pravično odškodnino zaradi kršenja pravice do poštenega in pravičnega sojenja ter nepotrebnega odlašanja. Uveljavlja še oprostitev sodnih taks, postavitev sodnega tolmača za nemščino in po potrebi (za vložitev revizije) postavitev odvetnika.

Toženka je poslala upravne spise, ni pa pojasnila, zakaj o tožnikovi vlogi še ni odločila.

Po tretjem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z drugim odstavkom tega člena sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena vloga zavrnjena, če organ prve stopnje odločbe, zoper katero ni pritožbe, ne izda v predpisanem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik vlogo za oprostitev stroškov postopka in postavitev odvetnika vložil 12. 9. 2011 na Okrajno sodišče v Ljubljani, v odgovoru na tožbo v zadevi II P 574/2011, in da je navedeno sodišče to tožnikovo vlogo (3. točko na 4. strani) odstopilo pristojnemu organu za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani. Organ za BPP je z odločbo Bpp 2965/2011 z dne 22. 5. 2012 odločil o BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, ni pa odločil o BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku, na kar je tožnik najprej opozoril v vlogi z dne 18. 6. 2012 in nato še v vlogi, ki jo je služba za BPP prejela 27. 6. 2012. Organ za BPP na tožnikove pozive ni odgovoril, o zahtevi za odobritev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pa tudi ni odločil. K I. točki izreka Tožba je delno utemeljena.

Poleg oprostitve plačila stroškov postopka prvi odstavek 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) med oblikami BPP našteva tudi oblike pravnega svetovanja in zastopanja. To pomeni, da oprostitev plačila stroškov postopka (o tej obliki BPP je organ za BPP odločil z odločbo z dne 22. 5. 2012) ne zajema plačila stroškov za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku. Zato bi organ za BPP moral ne glede na to, kako je Okrajno sodišče v Ljubljani poimenovalo tožnikovo vlogo v dopisu, s katerim mu je odstopilo tožnikovo vlogo, odločiti tudi o tožnikovi zahtevi, ki se nanaša na to obliko BPP.

Ker pristojni organ o navedeni tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku (222. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), tega pa ni storil niti na njegovo ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi v tem delu ugodilo in organu za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani naložilo izdajo upravnega akta v 8 dneh od prejetja sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče upoštevalo dejstvo, da je tožnik vložil vlogo že leta 2011, da je organ za BPP o upravičenosti tožnika do BPP že odločal in bo zato v postavljenem roku lahko odločeno tudi o tem delu njegove zahteve.

K II. točki izreka Kot je bilo že omenjeno, ZBPP v prvem odstavku 26. člena določa oblike BPP, med katerimi pa ni dodelitve sodnega tolmača. Iz opredelitve oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, ki jo določa peti odstavek istega člena, je razvidno, da se ta oblika BPP nanaša tudi na stroške plačila sodnega tolmača. To v obravnavanem primeru pomeni, da se odločitev o dodelitvi BPP z dne 22. 5. 2012 nanaša tudi na stroške plačila sodnega tolmača, če bo to plačilo del sodnih stroškov v zadevi II P 574/2011. Tožnik v tožbi sicer ne zatrjuje, da bi moral organ za BPP odločiti o postavitvi sodnega tolmača, temveč, da bi moral odločiti o plačilu stroškov zanj. Iz prej povedanega pa je razvidno, da v delu, ki se nanaša na stroške za plačilo sodnega tolmača, procesne predpostavke, ki jih določa zakon, ob vložitvi tožbe niso bile izpolnjene, saj v tem delu zatrjevanega molka organa že ob vložitvi tožbe ni bilo. Odločba o tožnikovi vlogi v delu, ki se nanaša na stroške postopka, med katerimi so tudi stroški za plačilo sodnega tolmača, je bila izdana in tožniku vročena pred vložitvijo tožbe. Zato je sodišče v tem delu tožbo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

V obravnavanem primeru tožnik zahteva tudi plačilo pravične odškodnine zaradi kršenja „pravice do poštenega in pravičnega sojenja v predvidenem roku ter zaradi nepotrebnega odlašanja“. V obravnavanem primeru ni podlage za odločanje o tožnikovem zahtevku, da se povrne škoda po prvem odstavku 67. člena ZUS-1, saj sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena ZUS-1 (podatki postopka tega ne omogočajo, tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožnikovi prošnji za BPP).

Poleg tega je v upravnem sporu mogoče uveljavljati odškodnino tudi zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar le s tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, ta tožba pa je dopustna, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za tako imenovano subsidiarno sodno varstvo, pri katerem lahko stranke v upravnem sporu izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, oziroma uveljavljajo sodno varstvo, če je bil poseg v človekovo pravico storjen z dejanjem. Kot že rečeno, je pogoj za sodno varstvo v upravnem sporu na tej podlagi, da stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pojem drugo sodno varstvo lahko pomeni tudi drugo sodno varstvo po ZUS-1, kar je tudi tožba zaradi molka organa.

Ker po navedenem niso podane procesne predpostavke za odločanje v upravnem sporu po 65. členu in 4. členu ZUS-1, sodišče ne more odločati o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode ne po prvem odstavku 67. člena ne po prvem odstavku 66. člena ZUS-1. Zato je tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1. K III. točki izreka Ker je sodišče ugodilo tožbi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanj enaki kot v primeru, če bi uspel v celoti, zato mu je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila v višini 80,00 EUR. Ta je določen v prvem odstavku 3. člena Pravilnika za primer, če je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik. O predlogu za oprostitev sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se sodna taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Sodišče je odločitev sprejelo na seji, saj tožnik navaja dejstva in dokaze, ki niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Ker je sodišče odločilo brez glavne obravnave in ker toženka ni odgovorila na tožbo, sodišče ni odločalo o tožnikovi zahtevi za postavitev sodnega tolmača.