Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti se sme zoper drugo odločbo vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II Ks 50757/2014 s 23. 11. 2015 zavrnilo zahtevo za preiskavo oškodovanke kot tožilke, Kmetijske zadruge S., z.o.o., zoper obdolženega B. M., ki se mu očita storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem v zvezi z drugim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odločilo je še, da je po drugem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) Kmetijska zadruga S., z.o.o., dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke osumljenca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se zoper obdolženega B. M. uvede preiskava zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem v zvezi z drugim odstavkom 228. člena KZ-1. 3. Zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani so obdolženčevi zagovorniki dne 26. 4. 2016 vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP) s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijani drugostopenjski sklep spremeni tako, da pritožbo oškodovanke kot tožilke zavrne oziroma podredno, da drugostopenjski sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

4. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti po končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče druge stopnje sklenilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke ugodi in se sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila zahteva za preiskavo oškodovanke kot tožilke zoper osumljenega B. M. zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem v zvezi z drugim odstavkom 228. člena KZ-1, zavrnjena, spremeni tako, da se zoper osumljenca uvede preiskava zaradi že navedenega kaznivega dejanja. Z zahtevo za varstvo zakonitosti tako ni izpodbijana odločba, s katero bi bil kazenski postopek zoper obdolženca končan. Vložnik pa prezre, da se sme zahteva za varstvo zakonitosti tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kot tudi zoper drugo odločbo, vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo, kjer zakon dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.(1)

6. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti v obravnavanem primeru vložena zoper pravnomočen sklep o uvedbi preiskave, zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo obdolženčevih zagovornikov za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (drugi odstavek 423. člena ZKP).

7. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo moral obdolženec plačati sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o uvedbi preiskave.

(1) Četrti odstavek 420. člena ZKP: ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).