Jedro

Res je, da je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vendar odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku ni odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dnem 10. 11. 2020 prekinilo predmetni pravdni postopek do odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 50781/2016, z dne 23. 10. 2019 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 50781/2016, z dne 8. 4. 2020. 2. V obravnavani zadevi namreč tožnik od toženca zahteva 3.000,00 EUR odškodnine za nastalo mu nepremoženjsko škodo v škodnem dogodku dne 26. 7. 2014, ko ga je okoli 23.30 ure v M. v S. g. toženec s kovinsko svetilko večkrat udaril po glavi, v predel desnega očesa, ga ugriznil v predel prsi in desnega uhlja ter mu s tem povzročil udarnine in rane na glavi, rano na desnem uhlju, odrgnino na prsih desno in udarnino v predelu desnega očesa s podplutbo vek. Toženec je bil s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 50781/2016, z dne 23. 10. 2019, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 50781/2016, z dne 8. 4. 2020, pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper kateri je toženec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri še ni bilo odločeno. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom, glede na določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja ter kazenske odgovornosti, v skladu z drugim odstavkom 206. člena ZPP predmetni pravdni postopek prekinilo in ga bo nadaljevalo, ko bo o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti odločeno.

3. Zoper prvostopenjski sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Bistvo pritožbe je, da vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev pravdnega postopka za plačilo odškodnine. Drži sicer ugotovitev, da je pravdno sodišče na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja ter kazenske odgovornosti, vendar vložitev izrednega pravnega sredstva ni utemeljen razlog za prekinitev postopka v skladu z določili 206. člena ZPP. V obravnavanem primeru namreč niso podane okoliščine iz drugega odstavka 206. člena ZPP, ki bi narekovale prekinitev postopka.

Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter odloči o priglašenih stroških pritožbenega postopka.

4. Toženec je na pritožbo odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 206. člena ZPP sodišče lahko odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljana kot dokaz, ponarejena.

7. Pritožba pravilno uveljavlja, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale prekinitev pravdnega postopka v skladu z drugim odstavkom 206. člena ZPP, saj to vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno kazensko obsodilno sodbo ni. Res je, da je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vendar odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku ni odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. Gre le za identično dejansko stanje, pri katerem teorija in sodna praksa prekinitve zavračata. Za prekinitev postopka ni ustrezne pravne podlage, če obstoj kaznivega dejanja ni element abstraktnega dejanskega stanu v civilnem sporu.1 Odškodninska odgovornost toženca za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obravnavanem škodnem dogodku je lahko podana tudi v primeru, če kaznivo dejanje sploh ne bi bilo storjeno.2

8. Navedeno utemeljuje zaključek, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbe ZPP o prekinitvi postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, ki bo nadaljevalo s postopkom (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Glej komentar k 206. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 308, V. Rijavec 2 Glej tudi VSL sklep I Cp 4495/2010