Jedro

Iz 2. alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba o zaposlitvi "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnika, da se razveljavi odločba tožene stranke št. 1000-18/20005-11 z dne 13. 1. 2006 za ugotovitev, da ima pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da mu delovno razmerje ni prenehalo z dnem 10. 12. 2005 ter da ga je tožena stranka dolžna sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas in izplačati plačo za čas od 11. 12. 2005 do vrnitve na delo ter povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za določen čas v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 92. člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in nadaljnji), ki je s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, prenehala veljati.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil njegov zaposlitveni položaj specifičen, saj ga poleg splošne delovnopravne zakonodaje ureja tudi ZObr. Meni, da je izpolnjeval vse z zakonom predpisane pogoje za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi. Zato je na podlagi 92. člena in tretjega odstavka 93. člena ZObr upravičen do podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljeno je stališče, da je položaj vojaka, ki po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pogodbe ne more podaljšati zaradi starosti in ki ima v tem primeru pravico do druge ustrezne zaposlitve, drugačen od položaja tožnika, ki je vedno izpolnjeval vse predpisane pogoje za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi na dolžnosti vojaka. Namen določil ZObr je potrebno razlagati le tako, da je tožena stranka v primeru izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev zavezana podaljševati pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je treba upoštevati tudi vse ostale določbe ZObr, njihov temeljni namen in smoter sklepanja pogodbe o zaposlitvi na vojaški dolžnosti za določen čas in tudi določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02).

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožnik ni določno opredelil bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo z vidika tega revijskega razloga.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/02 in nadaljnji) v prvem odstavku 5. člena določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo drugi predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. Posamezna vprašanja za nekatere javne uslužbence, med temi tudi pripadnike Slovenske vojske oziroma uslužbence na obrambnem področju (drugi odstavek 22. člena ZJU), lahko posamezni zakoni urejajo drugače kot ZJU. Glede sklepanja pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev prvi odstavek 54. člena ZJU določa, da javni uslužbenec sklene delovno razmerje za nedoločen čas, razen v primerih, ki jih določa ta zakon ali drug zakon, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev v organih na določenem področju. ZJU primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas ureja v členih 68 do 73. 10. V skladu z prvim odstavkom 88. člena ZObr veljajo za delavce na obrambnem področju predpisi o javnih uslužbencih, če s tem zakonom ni določeno drugače. Prvi odstavek 92. člena ZObr, ki je že veljal ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določa, da kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, in sicer kot kandidat: za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, za vojaka za določen čas do deset let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje izhaja, da je tožnik dne 30. 11. 2000 sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za določen čas v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 92. člena ZObr za obdobje petih let oziroma do 10. 12. 2005. 12. Iz zakonske dikcije 2. alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki toženo stranko ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb. Revizija tako zmotno zatrjuje, da je ob izpolnjevanju vseh pogojev tožena stranka na podlagi te določbe zavezana k obveznemu podaljšanju pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom ni podaljšala, saj po 10. 12. 2005 ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi niti ni sklenila morebitnega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi veljavnost pogodbe podaljšal. 13. Tožniku je delovno razmerje prenehalo 10. 12. 2005, torej pred uveljavitvijo novele ZJU-B (Ur. l. RS, št. 113/2005), ki je vstopila v veljavo 31. 12. 2005, kar pomeni, da je tožniku delovno razmerje prenehalo v skladu z določbo tedaj veljavne prve točke prvega odstavka 153. člena ZJU, ki je določala, da delovno razmerje javnega uslužbenca preneha s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno.

14. V skladu z navedeno določbo ZJU v zvezi s prvim odstavkom 88. člena ZObr pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena.

15. Glede na navedene določbe ZObr je prenehanje tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas nastopilo avtomatično, s samim potekom časa za katerega je bila pogodba sklenjena. V skladu z navedenim je sodišče tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

16. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.