Jedro

Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP.

Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 2.035,20 EUR nadomesti z zneskom 1.821,30 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku v roku osmih dni 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2014 do plačila (I) in v enakem roku pravdne stroške v višini 2.035,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi s tekom od prvega dne zamude do plačila (II).

**_Povzetek pritožbenih navedb_**

2. Toženka v pritožbi navaja, da izpodbija sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe določb materialnega prava, zahteva še, da ji tožnik povrne pritožbene stroške.

3. Tožnik je obstoj dodatnega dogovora v zvezi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti do APEK iz naslova izdelave notranjih pravi v zvezi z arhiviranjem dokumentacije, na kar naj bi bilo vezano plačilo po sklenjeni cesijski pogodbi, zanikal, čeprav iz elektronske komunikacije med njim in zakonito zastopnico toženke, kot je povzeta v 17. točki obrazložitve sodbe izhaja, da se je tožnik zavedal dejstva, da je plačilo vezano na izpolnitev pogodbenih obveznosti do APEK iz naslova priprave njenih notranjih pravil v zvezi z arhiviranjem dokumentacije. Tožnik teh pravil nikoli ni ustrezno pripravil za potrebe APEK, kar je bilo dogovorjeno že z družbo A. d.o.o., pri kateri je bil tožnik zaposlen, zato je APEK odstopila od sklenjene pogodbe, ker obveznost s strani prevzemnika storitev ni bila ustrezno izvedena. V tem se kaže bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče v sodbi ugotavlja, da verjame tožniku, da plačilo po cesijski pogodbi ni bilo vezano na noben dogovor med njim in toženko, ki bi si nanašal na izvedbo posla do APEK, po drugi strani pa sodišče v sodbi ugotavlja in povzema vsebino izmenjane elektronske komunikacije med tožnikom in zakonito zastopnico toženke, v kateri tožnik navaja, da se naj njegovo obveznost po cesijski pogodbi poravna še v preostalem delu, ker je tožnik svoj del obveznosti iz naslova priprave ustreznih notranjih pravil za potrebe APEK že izpolnil. 4. Zakonita zastopnica toženke je tožnika seznanila, da APEK izdelanih in posredovanih notranjih pravil ni potrdila, da ima še dodatne pripombe, ki jih je treba razrešiti, in da bo plačilo izvedeno takoj, ko bodo notranja pravila s strani APEK potrjena. S tem sodišče samo pod velik vprašaj in dvom postavlja svoje ugotovitve, da gre v celoti slediti navedbam in izpovedbi tožnika in da plačilo po pogodbi ni bilo vezano na noben dogovor v zvezi s pripravo notranjih pravil za APEK, zato je podana bistvena kršitev postopka iz 15. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Dodaten dogovor po dokončanju pogodbenih obveznosti v razmerju do APEK je bistvenega pomena, razlogi v 13., 14. in 17. tč. obrazložitve pa so si nasprotujoči. 6. Sodišče se sklicuje zgolj na elektronsko komunikacijo med tožnikom in zakonito zastopnico toženke z dne 10. 12. 2013, ne pa na preostalo elektronsko komunikacijo, iz katere izhaja, da je zakonita zastopnica tožniku ob časovno različnih priložnostih dala na znanje, da notranja pravila za potrebe APEK še vedno niso ustrezno pripravljena. Sodišče prve stopnje je elektronsko komunikacijo z dne 10. 12. 2013 iztrgalo iz celotnega konteksta.

7. Tožnik zatrjevani dogovor priznava, krr je priložil izvod izdelanih notranjih pravil za potrebe APEK. Iz elektronske komunikacije med pogodbenima strankama izhaja, da je obstajal ustni dogovor vezan na izdelavo in potrditev notranjih pravil za APEK. Tožnik je cesijsko pogodbo ustrezno korigiral, ki dejansko ne ustreza dejanskemu stanju, kot je mogoče razbrati iz predloženih in izvedenih listinskih dokazov.

8. Priča B. B. je v izpovedbi pojasnil, da je tožnik specialist s področja pravne varnosti elektronskih zapisov v digitalni obliki, da je vodil pravni del družbe A. d.o.o. in bil zadolžen za pripravo notranjih pravil s svojega področja, med drugim tudi za APEK.

9. APEK je odstopil od pogodbe, v kar je neposredno vpleten tožnik, zato so razlogi v sodbi sodišča prve stopnje zmotni in v nasprotju z dokazi, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

10. Zastavlja se vprašanje, zakaj bi toženka, ki s tožnikom nikoli pred tem ni poslovno sodelovala, prevzela izpolnitev obveznosti do tožnika, ne da bi zato prejela v zameno določene ugodnosti. Zgolj delni prevzem izpolnitve obveznosti do tožnika ni bil namen, ki ga je zasledovala toženka pri sklenitvi cesijske pogodbe, šlo je za prevzem odprtih poslov družbe A. d.o.o., pri katerem je bil vsaj pri enem poslu neposredno vpleten tudi tožnik. Cesijska pogodba je bila sklenjena šele 7. 5. 2014, tožnik pa je že 10. 12. 2013 pozival na plačilo obveznosti 10. 12. 2013, čeprav je bil dogovor sklenjen šele 7. 5. 2014. Sodišče se do teh dejstev ni opredelilo.

11. Zmotna je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče je priznalo tožniku 300 točk za poravnalni narok in 300 točk prvi narok z glavno obravnavo, čeprav sta bila naroka izvedena istočasno.

**_Odgovor na pritožbo_**

12. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

**_Presoja utemeljenosti pritožbe_**

13. Pritožba je delno utemeljena.

**_Glede nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravdnega postopka_**

14. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ne glede na določb prejšnjega odstavka tega člena senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP).

15. Tožnik v pritožbi navaja, da izpodbija sodbo (tudi) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dopusten pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje, enako tudi ne do pritožbenih navedb, s katerimi pritožba skozi prizmo kršitev pravdnega postopka, želi izpodbiti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

16. Nobene protispisnosti ni v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje, kar pomeni, da pritožba neutemeljeno zatrjuje bistveno kršitev postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Nobene drugačne vsebine sodišče prve stopnje ni pripisalo listinam oziroma zapisnikom o izpovedbah tožnika, zakonite zastopnice toženke in priče. Gre zgolj za dokazno oceno v okviru metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Nestrinjanje tožnika z dokazno oceno sodišča prve stopnje pa ne pomeni, da je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka.

17. Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP. V razlogih sodbe ni izostala argumentacija razlogov, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni sledilo tezi toženke, da je plačilo obveznosti iz cesijske pogodbe vezano na ustni dogovor glede izpolnitev tožnikove obveznosti, ki sta jih imeli toženka in A. d.o.o. do APEK.

18. Toženka je zaradi finančnih težav družbe A. d.o.o. prevzela določen obseg poslovanja te družbe in ker ta družba ni izplačala plač zaposlenim, med katerimi je bil tudi tožnik, je prišlo do sklenitve cesijske pogodbe, na podlagi katere je tožnik del svojih terjatev (do A. d.o.o. iz naslova neplačanih plač), prenesel na toženko, toženka pa se je zavezala tožniku plačati 4.000,00 EUR, s tem, da v pogodbi ni bila določeno, da je to plačilo vezano na izpolnitev posla - projekta do APEK, listine ter izpovedbe strank in priče pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje niso potrjevale dejstev, ki jih je zatrjevala toženka. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da so razlogi v sodbi sodišča prve stopnje v tem delu v medsebojnem nasprotju.

19. Tudi časovni moment opravljanja projekta do APEK je sodišča prve stopnje upoštevalo pri dokazni oceni, opredelilo se je do odločilnih elektronskih sporočil med pravdnima strankama, ki jih je dokazno ocenilo, ob upoštevanju preostalih dokazov, enako velja tudi elektronsko sporočilo z dne 10. 12. 2013. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je vsebina tega sporočila protispisno upoštevana oziroma „iztrgana iz konteksta“.

20. Sodišče prve stopnje je povzelo in dokazno ocenilo izpovedbo priče B. B., tako ob upoštevanju vsebine njegove izpovedbe oziroma podanih pisnih odgovorov, ob hkratni oceni drugih dokazov. Argumentirano je pojasnilo razloge, zaradi katerih izpovedba te priče ne potrjuje obstoja dodatnega ustnega dogovora, kot ga zatrjuje toženka, kar pomeni, da je tudi v tem delu pritožba neutemeljena, s tem, ko navaja, da se sodbe v tem delu ne da preizkusiti oziroma da obstajajo nasprotja v razlogih sodbe.

21. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo umljive razloge, zaradi katerih ni sprejelo toženkine teze, da tožnik zatrjevani dodatni ustni dogovor priznava, ker je priložil izvod izdelanih notranjih pravil za potrebe APEK.

22. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, kar pritožba opredeljeno ne izpodbija.

_**Glede odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje**_

23. Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.1 Tožnik je upravičen do odvetniških stroškov v višini 1780 točk, za materialne stroške 27,8 točke, kar je skupaj 1807,80 točk, ob upoštevanju vrednosti točke je to 1.084,68 EUR, za DDV 238,62 EUR, za prevozne stroške 333,00 EUR in za sodno takso 165,00 EUR, kar je skupaj 1.821,30 EUR.

**_Odločitev pritožbenega sodišča_**

24. Pritožbeni razlogi so bili delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

**_Odločitev o pritožbenih stroških_**

25. Toženka je s pritožbo uspela le v delu, ki se nanaša na pravdne stroške, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

26. Tudi tožnik mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka, ker glede na razloge iz sodbe sodišča prve stopnje in glede na navedbe, ki jih je dal v odgovoru na pritožbo, ta vloga ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 VSL I Cp 2017/2020, I Cp 193/2021, V Cpg 693/2021, VSC Cp 338/2021.