Jedro

Družabnega programa, ki je na voljo gostom v gostinskem obratu in ki poteka kot običajna, redna in vsakodnevna dejavnost, ni mogoče opredeliti kot javno prireditev, kot je opredeljena v 3. točki 4. člena Zakona o javnih zbiranjih.

Izrek

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja L. je zoper F.A. izdala odločbe o prekršku z dne 8.5.2006, z dne 21.2.2007, z dne 20.2.2007 in plačilni nalog z dne 25.3.2007, s katerimi je A. zaradi prekrškov po 3. točki 1. odstavka 38. člena ZJZ, naložila plačilo globe in stroškov postopka. Okrajno sodišče v Litiji je zahtevam zagovornika F.A. ugodilo in s sodbo odpravilo odločbe o prekršku in plačilni nalog PP L. zoper F.A., zavrnilo obdolžilne predloge PP L., ker dejanja, ki so se očitala F.A., niso prekrški po 3. odstavku 38. člena v zvezi s 3 točko 1. odstavka 38. člena ZJZ, odločilo pa je tudi o stroških postopka.

2. Vrhovna državna tožilka N.F. je zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Litiji vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedla, da sodišče ob sicer pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ni pravilno uporabilo zakona. A. je kot organizator z objavami na raznih radijskih postajah imel namen, da se s prireditvijo seznani ter se je udeleži čim večji krog ljudi. Skladno s 3. točko 4. člena ZJZ se za prireditev šteje prireditev, pri kateri organizator javno oglašuje, poziva k udeležbi z javno objavo oziroma posreduje vabila tistim, ki naj bi se prireditve udeležili. Po določbi 12. člena organizatorju, ki deluje kot samostojni podjetnik posameznik, ni potrebno prijaviti prireditve, je pa tak organizator dolžan zagotoviti vse ukrepe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot to določata 2. in 3. alineja 1. odstavka 25. člena in določba 27. člena ZJZ. Oglaševanje v sredstvih javnega obveščanja o vsebini družabnega programa vsebinsko pomeni hkrati tudi vabilo k udeležbi, kar naravo družabnega programa spremeni v prireditev, ki jo ima samostojni podjetnik posameznik sicer registrirano v okviru svoje dovoljene dejavnosti. Tudi na takih prireditvah je organizator dolžan zagotoviti varovanje v skladu s predpisi. Vrhovna državna tožilka predlaga Vrhovnemu sodišču, da ugotovi kršitev zakona, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poslalo zagovorniku F.A., ki je sicer po preteku osemdnevnega roka odgovoril, da A. ni organiziral takšne prireditve, ki je opisana v Zakonu o javnih zbiranjih, ampak je le reklamiral svojo dejavnost, kot jo reklamirajo vsi ponudniki blaga in storitev na tržišču. B.

4. Stališču vrhovne državne tožilke, da je v obravnavanem primeru šlo za javno prireditev, ni mogoče pritrditi. F.A. je kot samostojni podjetnik posameznik 21.6.2005 pridobil odločbo Upravne enote Litija o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti z vrsto obrata bar in vrsto dejavnosti točenje pijač – dejavnost obratov, ki poleg pijač nudijo gostom tudi glasbo za ples ali družabni program. Nadalje je A. preko različnih radijskih postaj oglaševal svoj bar ter ples erotičnih plesalk kot družabni program v svojem gostinskem lokalu. Po oceni Vrhovnega sodišča A. oglaševanja družabnega programa kot dela redne ponudbe gostinskega obrata ni mogoče šteti za razglašanje oziroma pozivanje k udeležbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se prireditve udeležijo (3. točka 4. člena ZJZ). Vsebina radijskih oglasov je bila takšna, da se je oglaševal le redni družabni program kot del registrirane dejavnosti A. gostinskega obrata. Družabnega programa, ki je bil na voljo gostom v A. gostinskem obratu in ki je potekal kot običajna, redna in vsakodnevna dejavnost gostinskega obrata, ni mogoče opredeliti kot javno prireditev, kot je opredeljena v 3. točki 4. člena ZJZ. Za tako prireditev gre po oceni Vrhovnega sodišča v primerih posameznih, enkratnih ali večkratnih in posebej za tako prireditev organiziranih dogodkov, ki sicer lahko trajajo več dni in ki lahko tudi presegajo obseg rednega programa, nikakor pa v primerih vsakodnevne ponudbe gostinskega lokala, ki je namenjena predvsem reklamiranju osnovne ponudbe.

5. Ker F.A. ni organiziral (javne) prireditve, pa čeprav je družabni program potekal v okviru dejavnosti gostinskega obrata, in ker narava oglaševanega družabnega programa ni bila takšna, da bi pozivala k udeležbi na prireditvi, s tem ni izpolnil zakonskega znaka očitanega prekrška po 3. odstavku 12. člena ZJZ.

6. Glede na ugotovljeno je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).