Jedro

V postopku nastanitve pod skrbništvo ima le ta oseba položaj stranke, ne pa tudi njeni morebitni sorodniki. Sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo postopku postavitve pod skrbništvo ne varujejo svojih pravic in koristi ter tako tudi ne morejo biti stranke v tem postopku. Posledično tudi ne morejo zoper odločitev, sprejeto v tem postopku vložiti pritožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano točko 1 izreka odločbe je Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju pritožbeni organ) zavrglo pritožbo A.A. zoper odločbo Centra za socialno delo Vrhnika 1221-49/2015-09/1 z dne 21. 1. 2016. S predhodno citirano odločbo je bil B.B. (roj. ... 1923) postavljen CSD Vrhnika za začasnega skrbnika. Dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba sodišča da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti B.B. Zoper to odločbo CSD Vrhnika sta se pritožili tako B.B., kot tudi njena hčerka, A.A. Pritožbeni organ je z izpodbijano točko 1 izreka odločbe pritožbo A.A. zavrgel, v točki 2 izreka odločbe pa je pritožbo B.B., zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbo A.A. pritožbeni organ zavrgel, ker je bila vložena s strani neupravičene osebe, saj A.A. ni bila stranka v predmetnem postopku. Ker po povedanem A.A. ni bila stranka v postopku postavitve začasnega skrbnika B.B. tudi nima aktivne legitimacije vložitev pritožbe zoper upravni akt izdan v tem postopku. Postopek postavitve skrbnika urejajo določbe od 216. člena do 223. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V postopku postavitve pod skrbništvo druge osebe kot so to npr. sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo nimajo položaja stranke v tem postopku. V tem postopku sorodniki namreč ne varujejo svojih pravic in koristi. Lastnost stranke v upravnem postopku pa ima le oseba, ki je imetnik kakšne pravice, obveznosti ali pravne koristi (42. člen in 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnici, A.A. in B.B. s predmetno tožbo izpodbijata točko 1 izreka odločbe pritožbenega organa, s katero je ta zavrgel pritožbo, ker je povzel iz določb upravnega postopka in ZZZDR, da tožnici nimata pravnega interesa oziroma ga nista izkazali. Zato je pritožbeni organ menil. da je pritožba vložena po nepravi osebi in posledični zavržena. B.B. ima pred sodišči številne spore in je zelo povezana s svojo hčerko, A.A., s katero tudi živi. Obe pa imata pravni interes v predmetni zadevi. Hči, A.A. živi z materjo, B.B. v skupnem gospodinjstvu, skrbi zanjo in jo pazi. CSD Vrhnika pa ni odobrilo pravnih poslov, ki jih je opravila odvetnica po pooblastilu tožnice. Tako je v posebnem postopku tožnica, B.B. ostala brez lastne hiše. V nadaljevanju tožbe je opisan kronološki potek dogodkov. Izpodbijana darilna pogodba je bila izsiljena, tožnica je bila pretepena in izigrana, zato uveljavlja odškodnino do sorodnikov. Tožnica je podala predlog za prenos pristojnosti za zastopanje tožnice iz CSD Vrhnike, saj je obstajal dvom o nepristranosti, vendar njenim predlogom ni bilo ugodeno. Ni res, da hči tožnice, A.A. nima pravnega interesa. Zato A.A. po svoji pooblaščenki v tem postopku zahteva, da se odločitev o pritožbi B.B. zoper odločbo CSD z dne 21. 1. 2016 odpravi in da se o njej razpravlja ter zavzame stališče. 3. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, v odgovoru na tožbo pa sodišču predlaga, da naj sodišče tožbo zavrne oziroma zavrže. 4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz tožbe obeh tožnic izhaja, da z njo izpodbijata točko I izreka odločbe pritožbenega organa, s katero je ta zavrgel pritožbo A.A. zoper odločbo CSD Vrhnika z dne 21. 1. 2016. Iz upravnega spisa nesporno izhaja, da je bil prvostopenjski izpodbijani akt odločba Centra za socialno delo Vrhnika 1221-49/2015-09/1 z dne 21. 1. 2016, s katero je bil B.B. postavljen začasni skrbnik (točka 1 izreka odločbe z dne 21. 1. 2016) in za začasnega skrbnika postavljen Center za socialno delo Vrhnika (točka 2 izreka odločbe z dne 21. 1. 2016). Navedene pa so bile tudi naloge začasnega skrbnika in njihovo trajanje. Zoper to odločbo se je pritožila B.B., ki je bila stranka tega postopka, saj je bil s to odločbo z dne 21. 1. 2016 CSD Vrhnika imenovan za njenega začasnega skrbnika. Zato je pritožbeni organ njeno pritožbo pravilno vsebinsko obravnaval in jo zavrnil iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa. Zoper odločbo o postavitvi CSD Vrhnika za začasnega skrbnika B.B. z dne 21. 1. 2016 pa se je pritožila tudi A.A. (hči B.B., kateri se je z odločbo z dne 21. 1. 2016 CSD Vrhnika postavil za začasnega skrbnika). Kot je to pravilno ugotovil že pritožbeni organ A.A. ni bila stranka v postopku postavitve začasnega skrbnika B.B. in tako tudi po presoji sodišča ni upravičena vložiti pritožbe zoper odločbo z dne 21. 1. 2016. V upravnem postopku je namreč stranka lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke pa so lahko tudi drugi subjekti, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku (42. člen ZUP). V danem primeru pa tudi po presoji sodišča ni šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnem interesu A.A., marveč je šlo za postavitev začasnega skrbnika B.B. V danem primeru gre za poseben postopek, ki je urejen s specialnim predpisom in sicer z ZZZDR (216. člen do 223. člen ZZZDR). Postopek postavitve skrbnika pa je namenjen varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. V konkretnem primeru je to bila A.A. V postopku postavitve pod skrbništvo ima le ta oseba položaj stranke, ne pa tudi njeni morebitni sorodniki (kot je to v danem primeru, ko gre za hči - A.A. osebe, ki se postavlja pod skrbništvo – B.B.). Sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo tudi po presoji sodišča postopku postavitve pod skrbništvo ne varujejo svojih pravic in koristi ter tako tudi ne morejo biti stranke v tem postopku. Posledično tudi ne morejo zoper odločitev, sprejeto v tem postopku vložiti pritožbe. Tako je po presoji sodišča pritožbeni organ z izpodbijano točko I izreka odločbe pravilno in zakonito zavrgel pritožbo A.A. 6. Ker je po presoji sodišča odločitev pritožbenega organa v izpodbijanem delu pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

7. Ker se v danem primeru izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta, je upravno sodišče odločalo brez glavne obravnave po sodnici posameznici, na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.