Jedro

V sporni zadevi naj bi šlo za krivdni izpis iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da krivdni razlog ni podan. Tožnica se je namreč z določenim dnem vključila v program aktivne politike zaposlovanja v okviru javnih del. Pritožbeno sodišče s stališčem sodišča prve stopnje soglaša.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 11. 2016 in št. ... z dne 6. 6. 2016.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 3. 11. 2016 in št. ... z dne 6. 6. 2016 in da se tožnici prizna denarna socialna pomoč v sorazmernem znesku za mesec maj.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V njej navaja, da je pred sodiščem prve stopnje izpodbijala odločitev tožene stranke, da mora za mesec maj 2016 vrniti znesek 369,68 EUR. Navedeni znesek ni bil prejet po krivdi, niti ni šlo za nezakonito prejeti znesek. Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) je bil ob vlogi dne 6. 4. 2016 obveščen o začetku dela na javnih delih, ki jih je tožnica opravljala pri omenjenem centru. Zaradi tega je tudi dobila denarno socialno pomoč le za tri mesece, kajti v nasprotnem primeru bi ji bila le-ta odobrena za čas šestih mesecev. Sodišče nepravilno ugotavlja, da je v mesecu maju 2016 zaradi bolniškega staleža prejela plačo za 6 dni v znesku 205,00 EUR. Ta znesek je prejela za mesec april 2016, saj je preko javnih del začela delati 21. 4. 2016. Aprilska plača pa ji je bila nakazana v mesecu maju. Krivdni izbris iz evidence pri Zavodu RS za zaposlovanje je bil neutemeljen, saj je zaradi opravljanja javnih del prešla v druge evidence v okviru programa aktivne politike zaposlovanja. Referent na CSD je napačno pridobil podatke o izbrisu iz evidence z 21. 4. 2016. Tožnica je bila le premeščena v druge evidence, saj drugače ne bi mogla podpisati pogodbe za opravljanje javnih del. Vloge z dne 6. 4. 2016 ni oddala po pošti, kot trdi referent CSD, ampak jih vedno odda osebno. Tako je bila tudi osebno pri referentu, ki jih je izdal odločbo za krajši čas, saj je povedala za zaposlitev. V maju je bila nato v bolniškem staležu v času od 6. 5. 2016 do 27. 5. 2016. Plačo za mesec maj pa je vključno z bolniškim nadomestilom prejela v mesecu juniju (18. 6. 2016). Od prejema majske plače (v mesecu juniju 2016) pa ni bila več upravičena do denarne socialne pomoči. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti. Je pa zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 11. 2016, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 6. 6. 2016. Z omenjeno odločbo je bila odpravljena odločba št. ... z dne 12. 4. 2016. Med drugim je bilo odločeno, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči ter da je dolžna vrniti znesek 369,68 EUR. Kot razlog, zakaj tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči je bilo navedeno, da tožnica ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane (28. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih - v nadaljevanju: ZSVarPre2). V navedenem členu je urejen krivdni razlog, na podlagi katerega tožena stranka odloči, da oseba ni več upravičena do denarne socialne pomoči. V sporni zadevi naj bi šlo za krivdni izpis iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da krivdni razlog ni podan. Tožnica se je namreč z 21. 4. 2016 vključila v program aktivne politike zaposlovanja v okviru javnih del. Pritožbeno sodišče s takim stališčem sodišča prve stopnje, ki ga je tudi podrobno obrazložilo, v celoti soglaša. 6. S tem, ko ni podan krivdni razlog, to pomeni, da sta obe izpodbijani odločbi nepravilni in nezakoniti in ju je zaradi tega potrebno odpraviti.

7. Sodišče prve stopnje odločb ni odpravilo ob razlogovanju, da sta odločbi pravilni iz drugega razloga in sicer da naj bi bila tožnica že zaposlena in je prejemala plačo ter nadomestilo, ki sta presegala cenzus za priznanje denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je torej kot razlog, da tožnica v spornem obdobju ni bila upravičena do denarne socialne pomoči navedlo drug razlog, ki med strankama sploh ni bil sporen oziroma ga tožena stranka v predsodnem postopku niti ni ugotavljala. Znesek, ki ga je tožnica prejela v mesecu maju (za mesec april), ne pa za mesec maj, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje lahko vpliva na pravico do denarne socialne pomoči in sicer upoštevaje prvi odstavek 44. člena ZSVarPre. Kot že rečeno, pa je to lahko le predmet postopka pri prvostopenjskem organu tožene stranke, na samo rešitev sporne zadeve pa omenjeno nima nobenega vpliva.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 11. 2016 ter št. ... z dne 6. 6. 2016. 1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.