Up-380/04 - 9

8. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž. Ž., B. B., Z., C. C., V. V., Č. Č., U., D. D., Š. Š., E. E., S. S., F. F., T., G. G., R. R., in H. H., O. O., ki jih zastopa I. I., njo pa J. J. iz P., ter J. J. na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G. in I. I. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 790/2003 z dne 31. 3. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 373/2001 z dne 23. 4. 2003, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0301-11/23-XVII-331.495 z dne 29. 1. 2001 in z Odločbo Upravne enote Novo mesto št. 208-33/93 z dne 30. 10. 1998 se ne sprejme.

2.

Ustavna pritožba J. J. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 790/2003 z dne 31. 3. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 373/2001 z dne 23. 4. 2003, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0301-11/23-XVII-331.495 z dne 29. 1. 2001 in z Odločbo Upravne enote Novo mesto št. 208- 33/93 z dne 30. 10. 1998 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.

Pritožniki izpodbijajo sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo njihovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper ugotovitev upravnih organov, da se K. K. in L. L. (pravna prednika pritožnikov) po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - ZDRS), nista štela za jugoslovanska državljana. Tudi Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča in upravnih organov, da je v obravnavanem primeru treba državljanstvo imenovanih ugotavljati po določbah drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in nasl. - v nadaljevanju ZDrž/45), in njihovim ugotovitvam glede njune narodnosti, odsotnosti ter glede domneve nelojalnosti.

2.

Pritožniki taki odločitvi nasprotujejo, ker menijo, da je bilo v postopku napačno ugotovljeno, da so bili njihovi starši nemške narodnosti. Obširno opisujejo dogodke med in po drugi svetovni vojni, iz katerih naj bi izhajalo, da starši niso prostovoljno optirali za nemški Reich. Trdijo, da niso podpisali izjave o taki opciji in oporekajo veljavnost vpisa v knjigo optantov, ki so jo upravna organa in sodišči šteli kot verodostojen dokaz nemške narodnosti, kljub temu, da gre le za seznam oseb brez njihovih podpisov. Upravnima organoma in sodiščema očitajo, da niso upoštevali dejstva, da sta bila oba (oče in mati) leta 1938 jugoslovanska državljana in da sta to bila tudi leta 1945, ker drugega državljanstva nista imela.

Navajajo tudi, da so predložili listine, iz katerih naj bi bilo razvidno slovensko poreklo tako staršev kot tudi starih staršev,oziroma listino, iz katere je razvidno, da so jih Avstrijci v taborišču N. vodili kot jugoslovanske državljane.

Upravna organa in sodišči naj bi spregledali ta dejstva in dokazila, ki so po mnenju pritožnikov bistvena za drugačno odločanje. Zato menijo, da so jim kršene človekove pravice, ki so zajamčene z Ustavo. Izrecno uveljavljajo kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Ugotovitev jugoslovanskega državljanstva bi namreč omogočilo uveljavljanje pravice do vrnitve zaplenjenega premoženja.

B. - I.

Pritožniki v ustavni pritožbi ponavljajo argumente, s katerimi niso uspeli v upravnem postopku in v upravnem sporu.

Ustavno sodišče zato pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožniki ne izkažejo.

4.

Pritožniki izpodbijani odločitvi očitajo kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, vendar iz navedb v ustavni pritožbi ni mogoče razbrati, v čem pritožniki vidijo zatrjevano kršitev. Zgolj dejstvo, da se pritožniki z izpodbijano odločitvijo ne strinjajo, ker želijo uveljavljati vrnitev zaplenjenega premoženja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.

Z vidika pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave bi bil lahko relevanten očitek pritožnikov, da so upravni organi in sodišča spregledali dejstva in dokaze, ki so jih pritožniki uveljavljali in ki naj bi bili bistveni za odločitev. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in da predlaga dokaze, je eden izmed elementov ustavnoprocesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Vendar navedeni očitek pritožnikov ni utemeljen. Že Upravno sodišče je pritožnikom pojasnilo, zakaj je knjigo optantov mogoče šteti kot verodostojen dokaz za ugotavljanje nemške narodnosti in zakaj je zavrnilo trditve pritožnikov o neverodostojnosti dokazov, ki izhajajo iz upravnih spisov. Prav tako je pojasnilo, zakaj ni moglo upoštevati trditve pritožnikov, da njihova pravna prednika opcijske izjave nista podpisala. Tudi Vrhovno sodišče je pritožnikom pojasnilo, da niso predložili dokazov, s katerimi bi izpodbijali ugotovitve upravnega organa, da sta bila njihova pravna prednika optanta za nemško državo. Ne gre torej za to, da bi upravna organa in sodišči prezrli navedbe pritožnikov in listine, s katerimi so te navedbe utemeljevali, temveč za to, da se pritožniki ne strinjajo z dokazno oceno in stališči, na katerih temelji izpodbijana odločitev. To pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

6.

Ker z izpodbijano odločitvijo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

B. - II.

J. J. je vložil ustavno pritožbo v imenu oseb, navedenih v izreku tega sklepa, in v imenu M. M. Za vložitev ustavne pritožbe v imenu M. M. pa ni predložil pooblastila, ker je ta že umrl. Okoliščina, da je oseba umrla, ne more pomeniti, da lahko oseba, ki je bila pooblaščena za zastopanje v drugih postopkih, ustavno pritožbo vloži brez ustreznega pooblastila dedičev, ali skrbnika zapuščine. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu štelo za ustavno pritožbo J. J. Glede na to, da niti ne navaja, da bi sam bil tisti, ki bi mu bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, pa je treba šteti, da je ustavno pritožbo v tem delu vložila neupravičena oseba. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan