Jedro

V obravnavani zadevi je tožnica s pritožbo izpodbijala dopis davčnega urada. Ta dopis je po svoji vsebini odstop tožničine zadeve drugemu upravnemu organu (ZPIZ). Odstop zadeve drugemu organu pa je zgolj akt poslovanja upravnega organa. To pomeni, da odstop zadeve drugemu organu ni upravna odločba oziroma upravni akt v smislu 2. člena ZUP, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zato takega akta ni mogoče izpodbijati s pritožbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožnice zoper dopis št. DT 42913-9/2013-19 08-3211-10 z dne 12. 8. 2013. V svoji obrazložitvi navaja, da je bil tožnici navedeni dopis posredovan v zvezi z njenim predlogom za dovolitev upravne izvršbe na podlagi odločbe ZPIZ. Zoper navedeni dopis je tožnica podala pritožbo. Ker tožnica izpodbija dopis, ki ni meritorna odločba v skladu z ZUP, pritožba zoper dopis ni dovoljena, zato je bilo treba njeno pritožbo zoper navedeni dopis zavreči. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper dopis zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ pritožbo tožnice pravilno zavrgel, iz razlogov, kot jih je navedel že sam prvostopenjski organ. Prvostopenjski organ je namreč s tem dopisom zgolj odstopil predlog za izvršbo oziroma zahtevek tožnice ZPIZ-u v nadaljnje postopanje in obravnavo.

3. Tožnica zoper takšno odločitev upravnega organa vlaga obširno tožbo. Pojasnjuje, da je dne 16. 7. 2013 pri Davčnem uradu Ljubljana vložila predlog za dovolitev upravne izvršbe in k predlogu predložila vse potrebne dokumente za izdajo sklepa o dovolitvi upravne izvršbe. Meni, da je prvostopenjski organ namenoma zlorabil procesna pravila, ko je odločal o pritožbi, ne pa o vsebini predloga za dovolitev upravne izvršbe. Predlog za dovolitev upravne izvršbe je bil vložen pri stvarno in krajevno pristojnem organu in je prvostopenjski organ ta predlog brez pravne podlage odstopil ZPIZ-u, čeprav bi moral meritorno odločiti o predlogu. Tožnica je pri ZPIZ že zahtevala izplačilo zapadlih pokojnin, vendar se ZPIZ na njen odziv ni odzval. V njenem primeru je izvršilni naslov konkreten in izvršljiv, saj je iz odločbe ZPIZ, ki predstavlja izvršilni naslov, razviden znesek, ta znesek pa je bil na podlagi sklepov Sveta zavoda o uskladitvi pokojnin po posameznih obdobjih povečan, kot je to ugotovljeno v izvedenskem mnenju, ki ga je pripravil A.A., sodni izvedenec za ekonomijo. Zato ne drži, da iz predloga za dovolitev upravne izvršbe ni razviden znesek pokojnin in obresti. Zato bi moral prvostopenjski organ bodisi izdati sklep o dovolitvi upravne izvršbe, bodisi sklep, da se upravna izvršba ne dovoli. Drugostopenjski organ pa je sicer pravilno ugotovil, da je prvostopenjski organ v zadevi upravne izvršbe izdal dopis, vendar se je izognil ugotovitvi, da ima navedeni dopis v pravnem pogledu naravo negativnega sklepa, saj je bil napačno in nepotrebno odstopljen ZPIZ-u. Tako je ravnanje prvostopenjskega organa kakor tudi tožene stranke v nasprotju z vsemi načeli pravne in socialne države in v direktnem nasprotju z določbami materialnih procesnih določb ZUP in ZDavP, ki se nanašajo na upravno izvršbo denarnih terjatev. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo z dne 4. 6. 2014 ter sklep z dne 25. 11. 2013 odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu z nalogom, da mora o zadevi odločiti v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje sklep Davčnega urada Ljubljana o zavrženju tožničine pritožbe zoper zgoraj navedeni dopis. Zato je v obravnavani zadevi odločilno vprašanje, ali je navedeni dopis upravni akt oziroma tak akt, kot ga opredeljuje 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

7. Po prvem odstavku 2. člena ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.

8. V obravnavani zadevi je tožnica s pritožbo izpodbijala dopis davčnega urada. Ta dopis je po svoji vsebini odstop tožničine zadeve drugemu upravnemu organu (ZPIZ). Odstop zadeve drugemu organu pa je zgolj akt poslovanja upravnega organa. To pomeni, da odstop zadeve drugemu organu ni upravna odločba oziroma upravni akt v smislu 2. člena ZUP, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zato takega akta ni mogoče izpodbijati s pritožbo. Posledično je zato prvostopenjski organ tožničino pritožbo zoper navedeni dopis utemeljeno zavrgel. 9. Ker je sodišče v obravnavanem primeru presojalo le pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju pritožbe, se v vsebinsko presojo tožbenih ugovorov ni spuščalo, ker v predmetni zadevi ne morejo biti relevantni. Sodišče dodaja le, da iz podatkov v spisu izhaja, da je davčni urad v nadaljevanju sprejel pristojnost in tožničin zahtevek, predlog za dovolitev upravne izvršbe na podlagi odločbe ZPIZ z dne 18. 6. 1999, obravnaval (sklep Davčnega urada Ljubljana št. DT 42916-84/2013 1708-3211-01 z dne 10. 7. 2014).

10. Glede na navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločitev upravnega organa pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.