Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča, s katero je prvostopno sodišče zavrnilo tožbo tožnika, saj pritožba zoper tako sodbo ni dopustna. Prvostopno sodišče ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka in ni spremenilo izpodbijani upravni akt. Ker je prvostopno sodišče pravilno zavrglo tožnikovo pritožbo kot nedopustno, je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 193/2006-6 z dne 20.11.2007. Svojo odločitev je oprlo na določbe 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB2; Uradni list RS, št. 36/04) v zvezi s prvim odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS; Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ter 73. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US).

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje. V pritožbi navaja, da je bilo delo geodeta nestrokovno opravljeno in da so mu bile kršene človekove pravice. Ker mu na Upravnem sodišču ni bila dana možnost soočenja s toženo stranko je bil kršen 26. člen Ustave RS. Predlaga da se postopek vrne v prvotno stanje, da bo prišlo do poštene meritve. Enake navedbe je podal tudi v pritožbi zoper sodbo prvostopnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta v 1. odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča (prve stopnje) uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V 104. členu ZUS-1 je določeno, da se za postopke, ki so ob uveljavitvi ZUS-1 v teku, uporabljajo določbe starega ZUS, kolikor novi ZUS-1 ne določa drugače. V obravnavanem primeru je bila sodba prvostopnega sodišča opr. št. U 193/2006-6, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana dne 20.11.2007, torej v času, ko je že veljal novi ZUS-1 in je bilo v pravnemu pouku pravilno navedeno, da pritožba zoper to sodbo, po določbi 73. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1, ni dovoljena. Tožnik je ne glede na pravilen pouk v sodbi, s katero je prvostopno sodišče zavrnilo tožbo tožnika, zoper le-to vložil pritožbo. Ker je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da zoper prej navedeno sodbo po ZUS-1 pritožba ni dovoljena, je po presoji vrhovnega sodišča prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom vloženo pritožbo pravilno in zakonito zavrglo kot nedovoljeno ob pravilni uporabi 73. v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1. Po določbi 73. člena ZUS-1 je pritožba zoper sodbo sodišča dovoljena le, če je sodišče (prve stopnje) samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru pa je sodišče z navedeno sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo, ne da bi samo ugotavljalo dejansko stanje, torej ne gre za primer iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, zato pritožba zoper tako sodbo po ZUS-1 ni dovoljena.

Odločitev prvostopnega sodišča ima podlago v 1. odstavku 343. člena ZPP, po kateri predsednik prvostopnega senata zavrže nedovoljeno pritožbo. ZPP pa se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (1. odstavek 22. člena ZUS-1). Sodišče prve stopnje se je sicer sklicevalo v izpodbijanem sklepu na določbo 1. odstavka 16. člena ZUS, ki je z uveljavitvijo ZUS-1 prenehala veljati, vendar to ni vplivalo na odločitev pritožbenega sodišča, saj je določba 1. odstavka 16. člena ZUS po vsebini enaka določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1. Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.