Jedro

Dejstvo, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, je odvisno od mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti posega v naravo, zato bi upravni organ prve stopnje moral po prejemu odgovora tožeče stranke na mnenje Zavoda RS za varstvo narave le-tega posredovati zavodu v odgovor, ki bi lahko navedbe v odgovoru argumentirano zavrnil ali pa jih upošteval pri izdelavi morebitnega dopolnilnega mnenja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35620-1785/2007-32 z dne 14. 10. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 420,00 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, po izteku roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za okolje je z izpodbijano odločbo zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja tožeči stranki za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo nove stanovanjske hiše, na zemljišču parc. št. 9, k.o. ... ter rekonstrukcijo obstoječe poti, na zemljišču parc. št. 734, 712, 733 in 1433/4, k.o. ... v Občini Ajdovščina.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica v mnenju št. 5-II-32/5-O-10/MZACGBF z dne 3. 9.2010 ugotovil, da so posledice načrtovanih posegov-nadomestna gradnja stanovanjske hiše, obnova obstoječe poti in ostale načrtovane ureditve, bistvene (ocena D) in bodo škodljivo vplivale na varstvene cilje zavarovanega območja, na njegovo celovitost in povezanost. Tožeča stranka, ki je bila pozvana, da se izjasni o navedenem mnenju, je poslala z odgovor dne 22. 9. 2010. Po pregledu celotne dokumentacije je bilo ugotovljeno, da bo novi objekt delno vkopan, odprt na južno stran, zidan klasično. Dostop na parcelo bo urejen z utrditvijo in razširitvijo obstoječe poti ter v telo te poti speljani vsi infrastrukturni priključki, ki jih na obravnavanem zemljišču zdaj ni. Območje je deloma poraščeno z gozdom, ostalo prekrivajo pašniki. Na zemljišču s parc. št. 9, k.o. ... so v naravi ruševine nekdanjega objekta, ki je bil pred več desetletji opuščen in prepuščen procesom naravnega zaraščanja tako, da je vidnih le nekaj ostankov porušenih obodnih zidov. V izreku odločbe navedena zemljišča so znotraj Krajinskega parka Južni obronki Trnovskega gozda, zavarovanega z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina. Strma pobočja in prepadne stene južnih obronkov, ki se kot stopnice dvigajo nad Vipavsko dolino, so se tekom tisočletij močno razčlenili geomorfološki procesi, delovanje tekoče vode, kemično raztapljanje in mehansko razpadanje. Tako na celotnem območju krajinskega parka nastajajo številne geomorfološke posebnosti, kot so prepadne stene, skalni osamelci, naravni mostovi, spodmoli in podzemske geomorfološke oblike. Na tem območju se stikata in prepletata dinarski in submediteranski svet, kar se, med drugim, kaže tudi v mnogih vegetacijskih posebnostih.

Predvideni poseg je na ožjem območju znamenitosti, zato so v skladu s 17. členom Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina, prepovedana vsa gradbena dela (gradnja cest, infrastrukturnih naprav ali drugih objektov) ter odkopavanje ali zasipavanje terena. V zvezi s tem ugotavlja, da je gradnja objekta sicer načrtovana na lokaciji nekdanjega objekta, ki pa je z izjemo posameznih ruševin v celoti porušen, tako da bi novogradnja objekta in poti predstavljali spremembo oblike in sestave površja.

Poleg povedanega je območje Južnih obronkov Trnovskega gozda, od Cola na vzhodu pa vse do Škabrijela na zahodu, varovano tudi kot naravna vrednota državnega pomena zaradi izjemnih geomorfoloških, hidroloških in botaničnih lastnosti. V 40. členu Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) pa je določeno, da je treba z naravnimi vrednotami ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. V 5. členu Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot pa je določeno, da se posegi in dejavnosti izvajajo na naravni vrednoti, le če ni drugih prostorskih možnosti izven naravne vrednote. Predvidena gradnja je tudi na območju Natura 2000, saj je južni rob Trnovskega gozda in Nanosa, z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) opredeljen kot posebno varstveno in ohranitveno območje, tako so na tem območju vzhodna submediteranska suha travišča, ki nudijo življenjski prostor kvalifikacijskim vrstam tega območja, in sicer metulju-travniški postavnež in številnim pticam (slegurju, skalnemu strnadu, hribovskemu škrjancu, repalščici, podhujki, veliki uharici in planiskemu orlu).

Iz odgovora Občine Ajdovščina na poziv k ugotovitvi statusa parc. št. 9, k.o. ... izhaja, da navedeno zemljišče sodi v drugo območje kmetijskih zemljišč in zato gradnja na tej parceli ni možna. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina v 45. členu navaja, da so zaradi ohranjanja naravne in kulturne krajine nezazidljiva območja varstva naravne dediščine (krajinski parki, naravni spomeniki) ter območja varstva kulturne dediščine, ki ležijo zunaj urbanih središč (arheološka najdišča). Za posege v območja varstva naravne in kulturne dediščine, kot tudi izvajanje del na objektih, ki jih določa Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina, je treba upoštevati soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Glede na vse navedeno je upravni organ na podlagi petega odstavka 42. člena Pravilnika, v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja ugotovil, da ocena sprejemljivosti posega v naravo, temelječa na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena Pravilnika, ni ugodna z vidika varstvenih režimov v zavarovanem območju Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda (ocena D-bistven vpliv). Tako je predvideni poseg v nasprotju z varstvenim režimom, določenim v 17. členu Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina in bi škodljivo vplival na varstvene cilje varovanega območja ter njegovo celovitost in povezanost. Zaradi vsega povedanega je bila zahteva za izdajo naravovarstvenega soglasja zavrnjena.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35607-1/2008-16 z dne 6. 12. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da sta tako upravni organ prve kot druge stopnje v zadevi ravnala izključno formalistično in nista ugotavljala dejanskega stanja nepremičnin na katerih je predvidena gradnja oziroma rekonstrukcija. Tudi Zavod RS za varstvo narave je bil v svojem mnenju pavšalen, saj vsebuje predvsem predpise različnih zakonskih in podzakonskih določb, izpadla pa je vsebinska konkretizacija mnenja. Na podlagi tako vsebinsko praznega mnenja Zavoda RS za varstvo narave je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo. Odločitev o izdaji naravovarstvenega soglasja pa ni mogoča brez konkretne presoje nameravanih posegov v varstvene cilje. Zaradi tega izpodbijana odločba ne vsebuje navedb o, za odločitev bistvenih dejstvih, kar pa predstavlja kršitev določb upravnega postopka (7. alinea drugega odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). V zvezi z zemljiščem na parc. št. 9, k.o. ... pa še dodaja, da je na navedenem zemljišču nekoč že stala kmetija, ki je imela določen vpliv na okolje, ki pa očitno ni rušil naravnega ravnovesja. Zato ni nobenega razloga, da ne bi bila tudi obnovljena hiša enako nevtralna do okolja, saj za tak način gradnje obstaja ustreznejša tehnologija, kot je bila tista s katero je bila zgrajena prvotna kmetija. Iz izpodbijane odločbe kot tudi iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave tudi ne izhaja, kateri vidiki gradnje naj bi pomenili vpliv na varstvene cilje, saj bi v takem primeru lahko prilagodila bodisi način gradnje ali projekta, tako da takega vpliva na okolje ne bi bilo. Iz vsega povedanega torej izhaja, da tožena stranka ni ugotovila dejanskega stanja v smislu presoje vplivov nameravane gradnje na varstvene cilje, da je napačno uporabila materialno pravo glede vprašanja, kaj predstavlja poseg v varstvene cilje in kaj ti cilji so. Ob tem so bile kršene določbe upravnega postopka, saj se upravni organ prve stopnje ni izjasnil o bistvenih dejstvih in vprašanjih. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) v prvem odstavku 105. člena določa, da je treba za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov (z Zakonom o graditvi objektov). Drugačna ureditev pridobivanja naravovarstvenih pogojev in posledično soglasja pa je predvidena za primere, ko je treba izvesti postopek presoje sprejemljivosti posega v naravo. V tem primeru se ta presoja in izdaja naravovarstvenega soglasja opravi po določbah 105.a člena ZON, ki so bile uporabljene tudi v obravnavanem primeru, potem ko je upravni organ ugotovil, da se poseg nahaja na območju, ki ga urejajo Uredba o posebnih varstvenih območjih – na območjih Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 40/04 in nadaljnji), Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Ur.l. RS, št. 48,04 in nadaljnji), Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04), Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 4/87) in Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04 in 70/06).

Kadar nameravani objekt pomeni poseg v naravo, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti, je odločitev o tem, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, odvisno od mnenja Zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti (drugi odstavek 105. a člena ZON). Sestavni del tega mnenja je ocena o vplivih oziroma o posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje območij iz prvega ostavka 101. člena ZON in navedba morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (tretji odstavek 105. a člen ZON). Pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta iz tretjega odstavka tega člena se smiselno upoštevajo določbe predpisa, izdanega na podlagi petega odstavka 33. a člena ZON, to je Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov.

Kot je razvidno iz povzetka mnenja v izpodbijani odločbi in samega strokovnega mnenja, izdanega v postopku presoje sprejemljivosti posega v naravo-“nadomestna gradnja stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 9, k.o. ... in rekonstrukcija obstoječe poti na zemljišču parc. št. 734, 712, 733 in 1433/4, k.o. ... v Občini Ajdovščina“, območje krajinskega parka označuje visoka stopnja naravne ohranjenosti. K temu, poleg izjemnih lastnosti območja, prispeva tudi zelo redka poselitev znotraj meja parka. Trenutno stanje, ki ne omogoča gradnje objektov za bivanje s spremljajočimi posegi in obremenitvami, je ugodno za obravnavanje naravnega stanja. Tudi sicer je ohranjanje nezazidljivosti območja, izven redkih obstoječih objektov, eden izmed ključnih ukrepov za zagotavljanje visoke stopnje naravne ohranjenosti na območju krajinskega parka, kot jo določa varstveni režim. Na podlagi opravljene presoje sprejemljivosti obravnavanega posega, izhajajoč iz vsega navedenega in upoštevajoč veljavni varstveni režim, je bilo ugotovljeno, da so posledice načrtovanih posegov-nadomestna gradnja stanovanjske hiše, obnova obstoječe poti in ostale načrtovane ureditve, bistvene (ocena D), ki bodo škodljivo vplivale na varstvene cilje zavarovanega območja, na njegovo celovitost in povezanost. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravi organ prve stopnje navedeno strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), poslal tožeči stranki, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Na navedeni poziv je tožeča stranka v roku odgovorila in podala pripombe v zvezi z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. V navedenih pripombah med drugim navaja, da iz mnenja ne izhaja katere geografske značilnosti so na parc. št. 9, k.o. ..., katere vegetacijske posebnosti so na parc. št. 9 in kateri habitatni tipi in katere ogrožene oziroma zavarovane vrste so prisotne na parc. št. 9, katere posebnosti, zaradi katerih je območje zavarovano, so na parc. št. 9 in katere so značilnosti parc. št. 9, ki so naravna vrednota, in s čim bi jih predlagana nadomestna gradnja in rekonstrukcija poti ogrozila. Brez navedenih konkretizacij namreč ni mogoče ugotoviti ali bi navedena gradnja dejansko posegla v varstvene cilje. V navedenem odgovoru na strokovno mnenje zavoda je tožeča stranka še navedla, da je isti zavod v mnenju št. 5 III-52/2-O-07/MZACGBF z dne 28. 2. 2007 podal bistveno drugačno mnenje za nepremičnino, ki je od parc. št. 9, k.o. ... oddaljena le okrog 100 m zračne razdalje. Razlogov za tako različni mnenji pa iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ne izhaja.

Ker je v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, odvisno od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti, bi po mnenju sodišča upravni organ prve stopnje moral po prejemu odgovora tožeče stranke na mnenje Zavoda RS za varstvo narave le-tega posredovati zavodu v odgovor, ki bi lahko navedbe v odgovoru argumentirano zavrnil ali pa jih upošteval pri izdelavi morebitnega dopolnilnega mnenja. To pa pomeni, da upravni organ prve stopnje ni ravnal skladno s 7., 9. in 146. členom ZUP.

Ker torej tožeča stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ravnala po pravilih postopka, pa bi to moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče tožbi, v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo, v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Agenciji Republike Slovenije za okolje v ponoven postopek.

K točki II izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožnik upravičen do povračila pavšalnega zneska stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu z drugim odstavkom 3. člena navedenega Pravilnika je tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, upravičen do stroškov v višini 350 EUR povečanih za 20 % DDV.