Jedro

Dejstvo, da je toženka policistka, ki se s sodniki srečuje le službeno (ob privedbah obdolžencev v kazenskih postopkih), po merilu razumnega človeka ne more vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost sodišča. Objektivne nepristranskosti pa ne more zamajati niti dejstvo, da je toženkin oče bil sodni izvedenec. Sodni izvedenci niso imenovani le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodelujejo s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik pred krajevno in stvarno pristojnim Okrožnim sodiščem v Murski Soboti zahteva ugotovitev skupnega premoženja s toženko. Hkrati predlaga delegacijo pristojnosti na drugo sodišče in navaja, da je toženka po poklicu policistka, zaposlena na policijski postaji Ljutomer, zato je službeno povezana s sodniki pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru kakor tudi na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Med drugim redno opravlja privedbe in se tako pogosto srečuje z vsemi sodniki navedenih sodišč. Območje Ljutomera in Murske Sobote je majhno, zato se policisti in sodniki zelo dobro poznajo. Toženka se je tožniku v telefonskem pogovoru celo pohvalila, da ima „kot policistka glavno vlogo“. Toženka o navedenem komunicira z vsemi, med drugim je celo skupnemu sinu pravdnih strank, staremu 8 let, povedala, da bo tožnik izgubil ta sodni spor, saj se je o tem že „dogovorila z vsemi sodniki“. Navsezadnje je toženkin oče, vse do upokojitve pred nekaj leti, več let opravljal delo sodnega izvedenca za promet pri omenjenih sodiščih in je vseskozi tesno sodeloval s sodniki v Murski Soboti in Ljutomeru, zaradi česar so med njimi vzpostavljena tesna kolegialna razmerja. Vse navedeno vpliva na videz nepristranskosti pristojnega sodišča. 2. Toženka je navedbe tožnika o tem, da osebno pozna sodnike pristojnega sodišča v odgovoru na tožbo zanikala. Navedla je, da je bila v kontaktu s pristojnim sodiščem le, ko je bila udeležena v nepravdnem postopku zaradi koristi otroka, in to pred sodnikom, ki ne razsoja v konkretni zadevi. V prostorih pristojnega sodišča je bila le v primeru kakšne privedbe v kazenskem postopku, a ob tem ni bila v kontaktu s sodniki, saj policisti v teh primerih počakajo pred razpravno dvorano. Neresnične so navedbe o ustni komunikaciji med strankama, saj ta že dolgo poteka le pisno. Tudi ni res, da je toženka o zadevi govorila s skupnim otrokom. Toženkin oče je imel s sodiščem le službene stike in z nobenim izmed sodnikov ni v kolegialnem odnosu.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Objektivna nepristranskost je običajno ogrožena zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.1

5. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti presojati strogo. Medsebojne povezave med toženko in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne.

6. Dejstvo, da je toženka policistka, ki se s sodniki srečuje le službeno (ob privedbah obdolžencev v kazenskih postopkih), po merilu razumnega človeka ne more vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost sodišča.2 Prav tako gre večinoma za stike s sodniki kazenskega oddelka. Tudi navedbe o tem, da se v Murski Soboti vsi policisti tesneje poznajo s sodniki so pavšalne in neživljenjske. Toženka navsezadnje ni policistka na policijski postaji v Murski Soboti, temveč v Ljutomeru. Njeno subjektivno dojemanje svoje vloge kot policistke v sodnih postopkih je za presojo objektivne nepristranskosti irelevantno, enako tudi to kar bi naj o morebitnem izidu postopka povedala svojemu sinu. To, da je sinu povedala, da se je o tem dogovorila s sodniki, je sama poleg tega zanikala.

7. Objektivne nepristranskosti pa ne more zamajati niti dejstvo, da je bil toženkin oče sodni izvedenec. Sodni izvedenci niso imenovani le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodelujejo s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi sorodniki službeno srečeval.3

8. Tudi če bi toženka ali njen oče s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za sodnikovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti.4

9. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022. 2 Prim. VSRS sklep I R 70/2021 z dne 16. 6. 2021 in I R 119/2019 z dne 19. 9. 2019. 3 Prim. VSRS sklepa I R 184/2019 z dne 19. 12. 2019 in I R 98/2012 z dne 14. 6. 2012. 4 Smiselno glej VSRS sklep I R 146/2022 z dne 3. 11. 2022.