Jedro

Pritožbeno navajanje, da sta predmetno pogodbo sklenili dve pravni osebi in da gre torej za gospodarsko pogodbo, še ne pomeni, da gre v takšnem primeru avtomatsko za poslovni odjem. Materialnopravni ugovor zastaranja je treba presojati glede na vsebino sporne terjatve in ne glede na personalni kriterij za opredelitev gospodarskega spora oziroma gospodarske pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (pravilno sodbo in sklepom) odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek glavnice 1.241,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.11.2011 dalje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49430/2012 z dne 11.4.2012 v tem znesku v dajatvenem delu razveljavi in se postopek v tem delu ustavi (1. točka izreka), v preostalem delu dajatvenega zahtevka in v stroškovnem delu pa se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49430/2012 z dne 11.4.2012 razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne (2. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 213,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe je zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi (pravilno spremeni) tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. V konkretni zadevi sta pravdni stranki dne 20.11.2007 sklenili Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije št. 1341500/219339/2007 (priloga A2), katere predmet je bila dobava električne energije za stanovanje na naslovu G. Glede na podan ugovor zastaranja s strani toženke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica izvršilni predlog vložila dne 4.4.2012, vtoževano obdobje za plačilo električne energije pa se nanaša na čas od 15.11.2007 do 1.9.2011. Ker zastaralni rok za terjatve za dobavljeno električno energijo, če je bila dobava ali storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, znaša eno leto, je sodišče prve stopnje upoštevajoč v splošnih pogojih določen način mesečnega obračunavanja električne energije kupcem zaključilo, da je zahtevek za plačilo električne energije za obdobje od 15.11.2007 do 31.12.2010 v konkretnem primeru zastaral. 7. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predmet pogodbe dobava električne energije za stanovanje, predstavlja dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče vezano in ga ne more presojati. Kljub temu pa pritožbeno sodišče poudarja, da ugotavljanje pomena in učinkov tega pogodbenega določila predstavlja pravno vprašanje. Ker gospodinjski odjem zajema porabo električne energije v stanovanjih, pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je uporaba zastaralnega roka iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ, ki se nanaša na terjatve za dobavljeno električno energijo za potrebe gospodinjstev, na mestu. Pritožbeno navajanje, da sta predmetno pogodbo sklenili dve pravni osebi in da gre torej za gospodarsko pogodbo po 13. členu OZ, namreč še ne pomeni, da gre v takšnem primeru avtomatsko za poslovni odjem. Materialnopravni ugovor zastaranja je treba presojati glede na vsebino sporne terjatve in ne glede na personalni kriterij za opredelitev gospodarskega spora oziroma gospodarske pogodbe (podobno VSL sodba in sklep II Cp 4202/2010 z dne 24.3.2011). Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je trditve o poslovnem odjemu tožnica prvič postavila šele v svoji drugi pripravljalni vlogi, v kateri pa novih dejstev v skladu s 3. odstavkom 452. člena ZPP ne more več navajati. Posledično je tudi njeno pritožbeno navajanje, da je šlo v konkretnem primeru za prodajo in nakup električne energije poslovnemu odjemalcu, prepozno (1. odstavek 337. člena ZPP). Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da terjatev izvira iz dobave električne energije za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti in se terjatev tako ne nanaša na poslovni prostor, pač pa na stanovanje, zastaralni rok za gospodarske pogodbe po 1. odstavku 349. člena OZ ne pride v poštev.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožnica v sporu majhne vrednosti dolžna skladno s 451. členom ZPP navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi (v predmetnem postopku, ki se je začel kot postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - v dopolnitvi tožbe), toženka pa v odgovoru na tožbo (v predmetnem postopku v prvi pripravljalni vlogi). Vsaka stranka lahko nato v skladu z 2. odstavkom 452. člena ZPP vloži še eno pripravljalno vlogo (v predmetnem postopku drugo pripravljalno vlogo). Toženka je bila torej v konkretnem postopku - tako kot tožnica - upravičena do vložitve dveh pripravljalnih vlog (N. Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 716). Pritožba zato neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je toženki dopustilo vložitev druge pripravljalne vloge, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, zlasti upoštevajoč, da tožnica v pritožbi ne uveljavlja, da bi toženka v tej drugi pripravljalni vlogi podala nove navedbe in dokaze, ki bi jih sodišče prve stopnje pri odločanju neupravičeno upoštevalo (4. odstavek 452. člena ZPP v zvezi s 453. členom ZPP).

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijani 2. in 3. točki izreka sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.