Jedro

Predlagatelj kot družbenik je imel na podlagi 513. člena ZGD-1 pravico v nepravdnem postopku zahtevati izročitev zapisnika seje skupščine in spremenjene pogodbe o ustanovitvi nasprotnega udeleženca. Le družbenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige ali spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 513. člena ZGD-1 sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled listin. Sodišče prve stopnje je v razlogih, ki jih je v bistvenem delu povzelo v svoji obrazložitvi tudi sodišče druge stopnje pojasnilo, da je predlagatelj imel na razpolago vse listine, to je zapisnik skupščinskih sklepov in spremenjene pogodbe o ustanovitvi nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje mora odločiti o zahtevi za informacijo družbenika in vpogledu v listine v tem okviru, kot ga oblikuje v predlogu predlagatelj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, da mu mora nasprotni udeleženec kot družbeniku s 47,5 % deležem v nasprotnemu udeležencu izročiti fotokopijo notarsko overjene listine Pogodbe o ustanovitvi družbe N., ki je bila spremenjena dne 17. 7. 2001 v prostorih notariata in prisotnosti notarja A. R. v I., oziroma listino, ki ima vse atribute verodostojne notarske listine, sklenjene pri notarju ter da je dolžan nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti vse stroške tega postopka (I. točka izreka).

Predlagateljev predlog za izročitev zapisnika seje skupščine, ki ni bila nikoli sklicana, in na katerem piše, da se je skupščina dogajala 17. 7. 2001 ob 16:00 uri v L. in je ta zapisnik podpisala predsedujoča T., je sodišče prve stopnje zavrglo (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da je predlagatelj zoper nasprotnega udeleženca vložil predlog za izdajo sklepa o pravici do informacije in vpogleda v skladu s 512. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). S predlogom je zahteval izročitev fotokopije notarsko overjene listine Pogodbe o ustanovitvi družbe N., ki je bila spremenjena dne 17. 7. 2001 v prostorih notariata in v prisotnosti notarja A. R. v I. Hkrati je predlagatelj zahteval izročitev zapisnika seje skupščine, ki ni bila nikoli sklicana in na katerem piše, da se je skupščina dogajala 17. 7. 2001 ob 16:00 uri v L. Ta zapisnik je podpisala predsedujoča T. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni sporno, da sta bila predlagatelju že izročena Pogodba o ustanovitvi družbe N., kot je bila spremenjena na skupščini družbe 17. 7. 2001 in zapisnik seje skupščine družbe N. z dne 17. 7. 2001 (B2). Iz potrdila notarja opr. št. SV 570/01 z dne 15. 10. 2001 (B2) izhaja, da je notar A. R. notarski zapis družbene pogodbe družbe N. d. o. o. sestavil v svoji notarski pisarni dne 17. 7. 2001. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, je sodišče prve stopnje zaključilo, da notar ne razpolaga z nobeno drugo pogodbe, razen s tisto, ki jo je nasprotni udeleženec že predložil v spis (B2). Sodišče je presodilo, da ni verjetno, da bi imel notar še kakšno drugo Pogodbo o ustanovitvi družbe N. d. o. o., ki bi bila spremenjena 17. 7. 2001, od tiste, s katero je bil predlagatelj že seznanjen. Notar je oseba javnega zaupanja in ima javnega pooblastila po Zakonu o notariatu (ZN). Dolžan je zagotoviti verodostojnost in dokazno vrednost listin in njihovo varno hrambo (93. člen ZN).

Sodišče je zato sklepalo, da predlagatelj ni uspel izkazati, da je Pogodba o ustanovitvi družbe N. d. o. o., ki je bila spremenjena 17. 7. 2001, različna od potrjene notarske listine (B2).

O zahtevi za izročitev zapisnika seje skupščine, ki ni bila nikoli sklicana, je bilo že odločeno v pravnomočno končani zadevi Ng 2/2016 (B3). Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog predlagatelja zavrglo.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in zavrnila vse pritožbene razloge kot neutemeljene in neresnične ter sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Predlagatelj je odgovoril tudi na odgovor na pritožbo nasprotne udeleženke.

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da navedenega odgovora predlagatelja ni smelo upoštevati. V pritožbenem postopku stranka lahko vloži pritožbo, druga stranka pa odgovor na pritožbo (344. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1). Odgovor na odgovor na pritožbo v pritožbenem postopku torej ni mogoč.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predlagatelj kot družbenik je imel na podlagi 513. člena ZGD-1 pravico v nepravdnem postopku zahtevati izročitev zapisnika seje skupščine in spremenjene pogodbe o ustanovitvi nasprotnega udeleženca. Le družbenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige ali spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 513. člena ZGD-1 sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled listin. Sodišče prve stopnje je v razlogih, ki jih je v bistvenem delu povzelo v svoji obrazložitvi tudi sodišče druge stopnje pojasnilo, da je predlagatelj imel na razpolago vse listine, to je zapisnik skupščinskih sklepov in spremenjene pogodbe o ustanovitvi nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje mora odločiti o zahtevi za informacijo družbenika in vpogledu v listine v tem okviru, kot ga oblikuje v predlogu predlagatelj.

7. Predlagatelj v pritožbi izpostavlja vprašanje mase plač v letu 2016 in posledično oškodovanje družbe, vložitev kazenske ovadbe zoper takratnega direktorja družbe, izjavo notarja na policijski zapisnik v predkazenskem postopku ter v času trajanja naroka, na katerem je bil obravnavan predlog predlagatelja z dne 8. 5. 2018 (red. št. 24).

8. Vsi ti pritožbeni razlogi, čeprav sodišče druge stopnje razume, da so za predlagatelja pomembni, v pritožbenem postopku niso bili pravno odločilnega pomena. Zato sodišče druge stopnje nanje niti ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1). Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je predlagatelj dobil tako zapisnik skupščine, kot tudi spremenjeno pogodbo o ustanovitvi nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje jasnim in popolnim razlogom v izpodbijanem sklepu in jih ne ponavlja.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1. Po pravilih nepravdnega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP) vsak udeleženec krije sam svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače. ZGD-1 ima sicer posebno določbo o stroških v tretjem odstavku 52. člena ZGD-1, ki pa se nanaša na povrnitev predlagateljevih stroškov le, kadar je predlog utemeljen. Zato je sodišče druge stopnje odločilo, da predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.