Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namen zakonske določbe, ki sodišču možnost, da se izreče za stvarno nepristojno časovno omejuje, je ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka, preden torej pride do razpisa glavne obravnave. Upoštevaje slednje je mogoče sklepanje (argumentum a simili ad simile), da je tudi sprožitev kompetenčnega spora omejena z istim časovnim okvirom kot je izdaja sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti.
Za sojenje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani se je ob predhodnem preizkusu tožbe s sklepom z dne 5. 9. 2018 po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 23. 9. 2020 višjemu sodišču zadevo predložilo v reševanje zaradi rešitve spora o pristojnosti. Meni, da je za zadevo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, saj ne gre za gospodarski spor. Po ugotovitvah Okrožnega sodišča v Ljubljani namreč v zadevi ne gre za spor med družbo in njenimi družbeniki, temveč gre za premoženjsko pravni spor med osebo iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP na strani tožeče stranke in fizično osebo na strani tožene stranke, ki nima lastnosti nobene od oseb iz 481. člena ZPP. Pravdni stranki nista v korporacijskem članskem razmerju, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP. Vse to naj bi izhajalo tudi iz že sprejete odločitve Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 286/2019, zato naj višje sodišče odloči o sporu o pristojnosti.
3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
4. V konkretni zadevi je bila tožba vložena dne 3. 7. 2018. Okrajno sodišče v Ljubljani se je za nepristojno izreklo s sklepom z dne 5. 9. 2018 in dne 22. 10. 2018 zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. V Pg 2099/2018 z dne 15. 3. 2019 tožbo zavrglo. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka, Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi ugodilo, sklep z dne 15. 3. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Okrožno sodišče v Ljubljani je nato popravljeno tožbo,1 posredovalo toženi stranki v odgovor. Tožena stranka je z vlogo z dne odgovorila na tožbo in hkrati ugovarjala stvarno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani ni odločilo o ugovoru stvarne pristojnosti, ampak je dne 24. 6. 2020 razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter dne 16. 9. 2020 opravilo pripravljalni narok, po izvedbi pripravljalnega naroka pa dne 23. 9. 2020 sprožilo predmetni spor o pristojnosti.
5. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Navedena zakonska določba ne vsebuje časovnega mejnika, do katerega lahko sodišče, ki zavrača svojo stvarno pristojnost, sproži kompetenčni spor. Po presoji pritožbenega sodišča je zato potrebno izhajati iz splošnih procesnih pravil, ki določajo do kdaj se sme sodišče izreči za stvarno nepristojno. Vsako sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (prvi odstavek 19. člena ZPP), vendar se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno pristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (19. člen ZPP). Namen zakonske določbe, ki sodišču možnost, da se izreče za stvarno nepristojno časovno omejuje, je ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka, preden torej pride do razpisa glavne obravnave. Upoštevaje slednje je mogoče sklepanje (argumentum a simili ad simile), da je tudi sprožitev kompetenčnega spora, omejena z istim časovnim okvirom kot je izdaja sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti.
6. Okrožno sodišče v Ljubljani je predmetni kompetenčni spor sprožilo potem, ko je bil že izveden pripravljalni narok, kar je izven časovnih okvirov predhodnega preizkusa tožbe, zato s takim predlogom ne more uspeti, ker je prepozen. Ker je bil skupaj s pripravljalnim narokom za dne 16. 9. 2020, razpisan tudi prvi narok za glavno obravnavo, tudi odločanje o ugovoru tožene stranke o stvarni pristojnosti ni več mogoče (drugi odstavek 19. člena ZPP). S tem je prišlo do ustalitve pristojnosti pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.
7. Upoštevaje navedeno je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
1 Ugotovljeno je namreč bilo, da je toženec, zoper katerega je tožnica najprej vložila tožbo, umrl že pred vložitvijo tožbe, zato je sodišče tožnico pozvalo na ustrezno popravo tožbe (81. člen ZPP), kar je tožnica storila z vlogo z dne 31. 5. 2019 (r. 28).