Jedro

Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi bilo izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije. Revidentka namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, niti ni pojasnila, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S tem ni zadostila cilju, ki ga zasleduje ureditev izrednega pravnega sredstva revizije v upravnem sporu, saj je cilj revizije poleg varstva pravic posameznika tudi zaščita pravne enotnosti in razvoj prava. Pri takem konceptu revizije subjektivni vidik, to je varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje. Skladno s povedanim se tako revizija dovoli po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti.

V primeru, ko izpodbijana sodba temelji na dveh samostojnih razlogih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost sklepa, revidentka izkazuje svoj pravni interes za revzijo le v primeru, ko izkaže izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije za oba razloga odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 428,39 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožeče stranke tako, da je ugotovilo, da sta tako odločba Komisije za študentske zadeve Univerze na Primorskem, št. 0824-48/2016 z dne 5. 7. 2016 kot tudi sklep Senata Fakultete za management Univerze na Primorskem, št. UPFM-6031-261-2137/2016-1 z dne 30. 5. 2016 nezakonita. Z navedenim sklepom Senata Fakultete za management Univerze na Primorskem z dne 30. 5. 2016 je senat potrdil svoj sklep z dne 21. 4. 2016 in zavrnil predlog teme in dispozicije magistrske naloge tožeče stranke z naslovom Etično vodenje v informacijsko-tehnoloških podjetjih. Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila ugovor, ki ga je Komisija za študentske zadeve Univerze na Primorskem zavrnila z odločbo, št. 0824-48/2016 z dne 5. 7. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže oziroma podrejeno zavrne. Podrejeno predlaga tudi, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo navaja, da niso podani pogoji za dovoljenost revizije ter da revizija tudi ni utemeljena. Predlaga, da se revizija zavrne. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

**K I. točki izreka:**

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

6. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.3

7. Revidentka kot pomembno izpostavlja naslednje pravno vprašanje: "Ali je imela v 66. členu Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS) in 71. členu Statuta Univerze na Primorskem pravno podlago, da s splošnimi akti, s katerimi izvršuje avtonomijo univerze (Informacijo in Rokovnikom), uredi postopek in pravila dokončanja izobraževanja po predbolonjskem študijskem programu (znanstveni magisterij) na način, da rokovno in postopkovno predpiše opravila pred 30. 9. 2016 tako, da lahko za vse zainteresirane študente (tudi tožečo stranko) izvede dokončanje študija, ki se konča z zagovorom magistrske naloge, do 30. 9. 2016, kot je to skrajni rok, določen v 48. členu ZViS-D?".

8. Po presoji Vrhovnega sodišča navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi bilo izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije. Revidentka namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, niti ni pojasnila, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S tem ni zadostila cilju, ki ga zasleduje ureditev izrednega pravnega sredstva revizije v upravnem sporu, saj je cilj revizije poleg varstva pravic posameznika tudi zaščita pravne enotnosti in razvoj prava. Pri takem konceptu revizije subjektivni vidik, to je varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje. Skladno s povedanim se tako revizija dovoli po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti.4

9. Tudi sicer iz vprašanja izhaja, da se nanaša na ureditev postopka in pravil dokončanja izobraževanja po predbolonjskem študijskem programu. Ker je bilo skladno z 48. členom ZViS-D izobraževanje po predbolonjskem študijskem programu potrebno zaključiti do izteka študijskega leta 2015/16 (to je do 30. 9. 2016), navedeno ne kaže na to, da bi se lahko omenjeno vprašanje pojavljalo v velikem številu postopkov oziroma v pričakovanem večjem številu primerov. Prav tako revidentka zgolj na splošno sprašuje o obstoju pravne podlage za ureditev postopka in pravil dokončanja izobraževanja po predbolonjskem študijskem programu do 30. 9. 2016. 10. Glede na obrazloženo revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

11. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da izpodbijana sodba temelji na dveh samostojnih razlogih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost sklepa z dne 30. 5. 2016 in odločbe z dne 5. 7. 2016, in sicer da je revidentka v konkretnem primeru odločala na podlagi nezakonite Informacije in Rokovnika ter da se sklep z dne 30. 5. 2016 sklicuje na pravno neobstoječ sklep Senata Fakultete za management Univerze na Primorskem z dne 21. 4. 2016, ki je bil že odpravljen z odločbo Komisije za študentske zadeve Univerze na Primorskem z dne 24. 5. 2016, s čimer so bile odpravljene tudi vse pravne posledice, ki izhajajo iz tega sklepa. Revidentkino vprašanje pa se smiselno nanaša le na en razlog (to je nezakonitost Informacije in Rokovnika). Ker se vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja, bi bila vsebinska obravnava revidentkine revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidentka izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen njen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo pa revidentka tudi izkazuje svoj pravni interes.5

12. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je ta dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

13. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča6 bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.

14. Revidentka tega ni storila. Navedla je le, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice, saj nedopustno posega v njeno avtonomijo kot univerze. Ta skopa in neizkazana navedba pa za dovoljenost revizije ne zadošča. 15. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 16. Vrhovno sodišče še pripominja, da se zaradi zavrženja te revizije ni opredeljevalo do vprašanja, ali gre pri odločanju o predlogu teme in dispozicije magistrske naloge7 res za pravice, o katerih je treba odločati v okviru upravnega postopka oziroma upravnega spora, oziroma ali ne gre pri tem zgolj za del postopka ocenjevanja, ki je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, ki nima značaja odločanja o upravni zadevi in za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ne uporabljajo.8 **K II. točki izreka:**

17. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K III. točki izreka:

18. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila (v odgovoru na revizijo navedla razloge za nedovoljenost revizije), zato ji je revidentka dolžna povrniti stroške v zvezi z odgovorom na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki se odmerijo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Vrhovno sodišče je tako tožeči stranki ob upoštevanju neocenljive vrednosti zadeve priznalo 344,25 EUR za odgovor na revizijo (5. točka tar. št. 30 OT), 6,89 EUR materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano za 22 % DDV, skupaj torej 428,39 EUR. Revidentka je tako dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške revizijskega postopka v višini 428,39 EUR, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 24. 11. 2010. 4 Tako npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 193/2013 in X Ips 32/2015. 5 Prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 290/2016 z dne 24. 5. 2017. 6 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010. 7 Z izpodbijanim sklepom z dne 30. 5. 2016 je bilo odločeno o zavrnitvi predloga teme in dispozicije magistrske naloge z naslovom Etično vodenje v informacijsko-tehnoloških podjetjih. 8 Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da npr. sklepi o zavrnitvi predložene doktorske disertacije oziroma o vrnitvi doktorske disertacije v dopolnitev ne predstavljajo upravnih aktov oziroma aktov, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu (npr. sklepi I Up 62/2018 z dne 4. 7. 2018, X Ips 60/2009 z dne 24. 3. 2010, I Up 28/2009 z dne 28. 1. 2009 in I Up 553/2008 z dne 17. 9. 2009).