Jedro

V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija sklep o prekinitvi postopka, s katerim ni bilo odločeno o njegovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, saj gre zgolj za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve v upravnem postopku urejanja meje začasno odložen do pravnomočne odločitve v sodnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Radovljica, (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom prekinila postopek evidentiranja meje parcele 404 s sosednjimi parcelami 410/2, 412 in 1194/1, vse k. o. ... (1. točka izreka). V 2. točki izreka je določila, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti odločitve v postopku, ki se pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah vodi pod opr. št. N 10/15. Iz obrazložitve izhaja, da je bil navedeni postopek evidentiranja meje začet na zahtevo A.A., tožnik pa je prvostopenjskemu organu sporočil, da je sprožil sodni postopek ureditve meje. Prvostopenjski organ je zato prekinil upravni postopek ureditve meje.

2. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ zavrnilo tožnikovo pritožbo.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu je v pravnem pouku drugostopenjske odločbe prepovedano sprožiti upravni spor, s čimer je toženka storila kaznivo dejanje ter posegla v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine Ustave RS. Navaja, da meje ni mogoče urediti dokler ne bo zaključen zapuščinski postopek po pokojnem B.B., saj je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj ugotovi, da je toženka kršila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, obe odločbi (pravilno odločbo in sklep) razveljavi in zavrne zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja meje. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu tako ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

8. Če gre za upravne akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so takšni akti lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

9. V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija sklep o prekinitvi postopka, s katerim pa ni bilo odločeno o njegovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, saj gre zgolj za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve v upravnem postopku urejanja meje začasno odložen do pravnomočne odločitve v sodnem postopku.

10. Tak sklep torej ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato samostojno sodno varstvo ni dopustno. Prav tako se z navedenim sklepom ne odloča o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, določeni v materialnem predpisu, saj z njim ni bilo odločeno o meji med spornimi parcelami.

11. Morebitne nepravilnosti v zvezi s tem procesnim sklepom in vodenjem postopka bo lahko tožnik uveljavljal v okviru v okviru pravdnih sredstev zoper odločitev o glavni stvari, zato je neutemeljen tudi tožbeni očitek o posegu v pravico do pravnega sredstva.

12. Tožba tudi ni dovoljena zoper drugostopenjsko odločbo, s katero je pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnil, saj z njo ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

13. Ker je tožba torej vložena zoper upravna akta oziroma akta, ki ju v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 531/2008, I Up 74/2008, I Up 57/2009, I Up 195/2013).

14. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

15. Ta sklep je izdal sodnik posameznik na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.