Jedro

Prvostopenjski organ je vodil postopek v skladu z določili ZUP in tožeči stranki dal možnost izjasniti se o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za sprejeto odločitev o zavrnitvi njene zahteve. Odločitev drugostopnega organa o zavrženju pa je bila za tožečo stranko, glede na nemožnost sodelovanja v postopku, presenečenje. Drugostopni organ v zadevi ni odločal le o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel povsem drugačno odločitev o zavrženju vloge tožeče stranke, ne da bi bila tej dana možnost sodelovanja v postopku odločanja na drugi stopnji.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor, številka 35110-30/2018- 2550-14 z dne 24. 11. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila prvostopenjsko odločbo Upravne enote Jesenice, št. 351-17/2018-6214-42 z dne 19. 5. 2021 (prvostopenjska odločba) in hkrati odločila, da se zahteva gospodarske družbe A., d.o.o. za izdajo uporabnega dovoljenja za stanovanjsko poslovni objekt - adaptacija in nadzidava z desetimi stanovanjskimi enotami - na zemljišču s parc. št. 299 k.o. ..., zavrže (1. točka izreka), v točki 2 izreka je zavrnila pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in v točki 3 izreka odločila, da stroškov postopka ni bilo. S prvostopenjsko odločbo je Upravna enota Jesenice zavrnila zahtevo ožeče stranke za izdajo uporabnega dovoljenja za stanovanjsko - poslovni objekt.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločbo izdala na podlagi drugega odstavka 16. člena in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami do 175/20 - ZIUOPDVE), v postopku odločanja o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Jesenice (v nadaljevanju prvostopenjski organ), št. 351-171/2018-6214-42 z dne 19. 5. 2021. Razlogi, s katerimi je drugostopenjski organ utemeljeval svojo odločitev, izhajajo iz dejstva, da naj tožnik ne bi predložil ustrezne dokumentacije v postopku pri organu prve stopnje, ki je sicer njegovo zahtevo za uporabno dovoljenje zavrnil. Drugostopenjski organ je štel, da je prvostopenjski organ sprejel napačno odločitev in da bi bilo treba vlogo tožnika zavreči. Drugostopenjski organ je ugotavlja, da je vloga tožeče stranke nepopolna glede na zahteve 68. člena. Gradbenega zakona (GZ) iz leta 2018, kar vse zahteva zavrženje po 67. členu ZUP, ne pa zavrnitve. Meni še, da sprememba izreka z zavrženjem zahteve tožeče stranke ne poslabšuje položaja tožeče stranke in se pri tem sklicuje na 252. člen ZUP. Ta določba ZUP omogoča pritožbenemu organu, da odpravi odločbo prve stopnje in sam odloči o zadevi, kar je bilo v obravnavani zadevi storjeno z zavrženjem zahteve namesto prvotne zavrnitve.

3.Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje, da dokumentacija, predložena dne 22. 4. 2021 (po pozivu prvostopenjskega organa z dne 14. 4. 2021), ni izpolnjevala vsebine, predpisane s 23.-25. členom Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 s spremembami - v nadaljevanju: Pravilnik 2018). Tožena stranka navaja, da predloženi PID (izdelan novembra 2007, ažuriran junija 2017) in grafični prikazi odstopanj niso prikazani na predpisan način, ki bi omogočal jasno prepoznavnost spremenjenih delov ali lastnosti objekta. Tožeča stranka je predložila projekt izvedenih del (PID) z dne novembra 2007, ažuriran junija 2017, ter grafične prikaze odstopanj (npr. sprememba naklona strešin z 6 % na 1 % in sprememba smeri naklona). Drugostopenjski organ ugotavlja, da ti dokumenti ne izpolnjujejo zahtev drugega odstavka 23. člena Pravilnika 2018, ki določa, da mora PID prikazovati odstopanja od projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in za izvedbo gradnje (PZI) na način, ki omogoča jasno prepoznavnost sprememb. Nadalje tretji odstavek 23. člena Pravilnika 2018 zahteva vodilni načrt z vsebinami iz 24. člena (npr. izjava projektanta, zbirno tehnično poročilo, grafični prikazi) in 25. člena (tehnični prikazi odstopanj). Organ ugotavlja, da predloženi grafični prikazi v barvah ne zadostujejo tem standardom, saj niso del celovitega PID z vsemi predpisanimi elementi (npr. manjkajo tehnična poročila z utemeljitvami odstopanj, kot zahteva četrti odstavek 24. člena). Peti odstavek 25. člena Pravilnika 2018 zahteva naslovno stran, tehnično poročilo in tehnične prikaze, ki utemeljujejo dopustnost odstopanj. Organ navaja, da predloženi dokumenti niso novi načrti ali dopolnitve PZI, ki bi zagotavljali preglednost, kot zahteva tretji odstavek 25. člena. Prvostopenjski organ je z dopisom z dne 14. 4. 2021 pozval tožečo stranko k predložitvi dokumentacije z označenimi odstopanji v skladu s 68. členom GZ in Pravilnikom 2018, kar je bilo v skladu z napotilom Upravnega sodišča RS v sodbi št. I U 627/2019-4 z dne 23. 2. 2021. Tožeča stranka je odgovorila z dopisom z dne 22. 4. 2021, zatrjujoč, da je dokumentacija skladna s Pravilnikom 2018, vendar drugostopenjski organ ugotavlja, da pomanjkljivosti (npr. neustrezen prikaz odstopanj) niso bile odpravljene.

4.Drugostopenjski organ še navaja, da tožeča stranka kljub pozivu ni predložila popolne dokumentacije, kar je ugotovljeno z vpogledom v spis, in upravičuje zavrženje po drugem odstavku 67. člena ZUP. Drugostopenjski organ ugotavlja, da zaradi nepopolnosti vloge ni mogoče presojati, ali gre za dopustna manjša odstopanja po 66. členu GZ (npr. spremembe dimenzij do 0,3 m, skladnost s prostorskim aktom), kar je pogoj za legalizacijo po 113. členu GZ. Brez ustrezne dokumentacije, ki bi omogočala preverjanje skladnosti z gradbenim dovoljenjem, organ ne more vsebinsko odločiti, zato je zavrženje edina pravilna odločitev.

5.Drugostopenjski organ navaja tudi, da tožeča stranka ni bila posebej seznanjena z zavrženjem pred odločitvijo, ker je bila že predhodno seznanjena s problematiko nepopolnosti vloge (npr. prek poziva z dne 14. 4. 2021 in prejšnjih postopkov). To dejstvo potrjuje, da je imela možnost dopolniti vlogo, a tega ni storila, kar dodatno utemeljuje zavrženje brez predhodnega poziva na dopolnitev vloge s strani drugostopenjskega organa.

6.Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v bistvenem navaja, da je postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja trajal več kot 15 let (od leta 2006), tekom katerih je predložila obsežno dokumentacijo, vključno z načrti PGD, PZI, PID, ažuriranim projektom PID iz leta 2017 in posebnimi grafičnimi prikazi v barvah. Upravno sodišče je s sodbo z dne 23.2.2021 odpravilo prvotno prvostopenjsko odločbo z dne 28.11.2018, nakar je Upravna enota Jesenice izdala pisni poziv za odpravo pomanjkljivosti, ki ga je tožeča stranka v celoti izpolnila dne 22. 4. 2021. Kljub pisnemu zahtevku z dne 7. 5.2 021 upravni organ ni potrdil, ali je dopolnjena vloga popolna, nato pa je z odločbo z dne 19. 5. 2021 ponovno zavrnil zahtevo iz istih razlogov kot v prvotni odločbi. Po pritožbi tožeče stranke z dne 8. 6. 2021 je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo odločbo prvostopenjskega organa in odločilo, da se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrže, pri čemer tožeča stranka pred tem ni dobila poziva in opozorila, da je njena vloga nepopolna. Ministrstvo je to pojasnilo z razlago, da je bil pritožnik s problematiko že seznanjen, vendar pomanjkljivosti v postavljenem roku ni odpravil. Tožeča stranka zatrjuje, da gre v primeru za dopustna odstopanja naklona strešne konstrukcije iz 6% na 1% v dopustnih mejah 30cm, kar je dokazano s priloženimi projekti, grafičnimi prikazi, tehničnimi poročili in izjavami projektanta ter nadzornega organa. Tožeča stranka dodatno navaja, da nekdanjih projektantov, nadzornikov in izvajalcev po tolikih letih ni več mogoče najti, da so bili vsi zahtevani dokumenti po Pravilniku 2018 že priloženi, ter da je upravni organ od leta 2006 navajal različne, a kasneje zavrnjene razloge za zavrnitev vloge. Tožeča stranka uveljavlja kršitev določb ZUP, ker ji pred zavrženjem vloge ni bil izdan poziv za dopolnitev z opozorilom, da bo vloga zavržena, če ne bo dopolnjena. Prav tako se sklicuje na 113. člen Gradbenega zakona (GZ), ki ureja pridobitev uporabnega dovoljenja po skrajšanem postopku za primere dopustnih odstopanj, ter na peti odstavek 25. člena Pravilnika iz leta 2018 (Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov) glede zahtevane dokumentacije, pri čemer zatrjuje, da je bila vsa zahtevana dokumentacija že priložena. Posredno se tožeča stranka sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča z dne 23. 2. 2021, ki je naložila upravnemu organu, da razjasni, ali tožeča stranka uveljavlja uporabo Pravilnika iz leta 2018. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 24. 11. 2021 in zadevo vrne v ponovno odločanje z navodilom za "razumno rešitev". Tožbi je tožeča stranka priložila še izvleček tožbe v tej zadevi iz leta 2019, o kateri je Upravno sodišče že odločilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek toženi stranki.

7.Tožena je stranka je tožbo odgovorila s sklicevanjem na dopis prvostopenjskega organa in sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Sodišču je še posredovala upravne spise v zadevi.

Sodna presoja

8.Tožba je utemeljena.

9.V obravnavani zadevi je sporna odločitev drugostopenjskega organa, ki je v izpodbijani odločbi hkrati sprejel odločitev o odpravi prvostopenjske odločbe, o zavrnitvi pritožbe in odločitev o tem, da zavrže zahtevo tožeče stranke za izdajo uporabnega dovoljenja. Razlog za takšno odločitev je tožena stranka našla v domnevni nepopolnosti vloge tožeče stranke, ki naj kljub pozivu prvostopenjskega organa ne bi dopolnila vloge za izdajo uporabnega dovoljenja na način, da bi bili razvidni odmiki od glede na projekt, vsebovan v izdanem gradbenem dovoljenju. Tožena stranka je o izdaji uporabnega dovoljenja odločala v ponovljenem postopku, pred tem je Upravno sodišče že odločilo, da je prejšnjem postopku tožena stranka preuranjeno zavrnila - na podlagi 113. člena GZ vloženo - zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za stanovanjsko poslovni objekt - adaptacija in nadzidava z desetimi stanovanjskimi enotami na zemljišču s parc. št. 299 k.o. ...

10.Tožnik v bistvenem navaja, da je predložil dokumentacijo v vsebini, ki jo določa Pravilnik o podrobnejši vsebini in obrazcih povezanih z graditvijo objektov (to je Pravilnik 2018 - op. s.), kar je zanj ugodneje. Glede izpodbijane odločbe izrecno navaja, da mu pred sprejetjem odločitve o zavrženju na drugi stopnji, tožena stranka ni dala možnosti, da se izjasni o njeni ugotovitvi, da bi naj bila zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja nepopolna. Da drugostopenjski organ ni pozival tožeče stranke, naj se izjasni glede nepopolnosti vloge, ni sporno, iz same izpodbijane odločbe izhaja, da je drugostopenjski organ štel, da je bila tožeča stranka v postopku na prvi stopnji v celoti seznanjena z zahtevami po dopolnitvi zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Sodišče se ne strinja s toženo stranko.

11.Ni sporno, da ima upravni organ v določbah ZUP (drugi odstavek 252. člena) podlago, da odpravi odločitev prvostopenjskega organa in sam drugače reši stvar. Navedeno je mogoče tudi v korist ali škodo pritožnika. Kadar pa drugostopenjski organ spremeni (ne odpravi) odločbo v škodo pritožnika, lahko to v skladu z drugim odstavkom 253. člena ZUP naredi samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278., in 279. členu ZUP.

12.Sodišče ugotavlja, da je iz prvostopenjske odločbe, ki je del spisa, razvidno, da je prvostopenjski organ v zadevi odločal meritorno in zahtevo tožeče stranke zavrnil, ker je presodil, da predložena dokumentacija ni ustrezna. Prvostopni organ je torej vlogo vsebinsko obravnaval, kar pomeni, da jo je štel za formalno popolno. Navedeno je razvidno iz same prvostopenjske odločbe, stran štiri (4,) na kateri je prvostopenjski organ izrecno zapisal, da je vloga tožeče stranke za izdajo uporabnega dovoljenja formalno popolna. Navedeno ugotovitev ponovi na strani pet (5) prvostopenjske odločbe.

13.Drugostopenjski organ je neposredno zavrgel zahtevo tožeče stranke, ne da bi ji predhodno omogočil dopolnitev vloge skladno z ugotovitvami o nepopolnosti, kot zahteva drugi odstavek 67. člena ZUP. Drugi odstavek 67. člena ZUP določa: "Če stranka v roku, ki ga določi organ, vloge ne dopolni ali popravi tako, da bi bila primerna za obravnavanje, organ vlogo z odločbo zavrže." Predpogoj za zavrženje je torej poziv stranki z natančno določitvijo pomanjkljivosti in rokom za dopolnitev. Drugostopenjski organ je v odločbi navedel, da tožeča stranka ni predložila ustrezne dokumentacije po 68. členu GZ in 23.-25. členu Pravilnika 2018, vendar ni izkazal, da je bil izdan nov poziv z jasnimi navodili po ugotovitvi nepopolnosti tožnikove vloge na drugi stopnji. Pri tem se ne more uspešno sklicevati na predhodne pozive prvostopenjskega organa, ker ta ni sprejel odločitve o nepopolnosti vloge in posledičnem zavrženju zahteve - zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja je prvostopenjski organ zavrnil. Nasprotno, prvostopenjski organ je izrecno ugotovil (v prvostopenjski odločbi), da je vloga za izdajo uporabnega dovoljenja formalno popolna. Dejstvo nepopolnosti vloge je tako ugotavljal drugostopenjski organ brez posebnega ugotovitvenega postopka, in ker to dejstvo ni bilo ugotovljeno v postopku na prvi stopnji, se do tega dejstva tožeča stranka ni mogla opredeliti v postopku na prvi stopnji. Zaradi tega je tudi napačna ugotovitev drugostopenjskega organa, da je bila tožeča stranka zadostno seznanjena z dejstvom nepopolnosti vloge v postopku na prvi stopnji. Prvostopenjski organ ni seznanil tožeče stranke s tem, da bo njena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavržena v primeru nepravočasne dopolnitve vloge za izdajo uporabnega dovoljena. Namesto tega je drugostopenjski organ sam zavrgel vlogo, brez zakonsko zahtevanega (67. člen ZUP) predhodnega poziva na dopolnitev vloge, v katerem bi stranko izrecno opozoril, da bo v primeru nedopolnitve vloge ta zavržena.

14.Po presoji sodišča je tožena stranka - drugostopenjski organ - bistveno kršila pravila upravnega in sicer načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Bistvena kršitev pravil postopka je podana, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka 1. odstavka 237. člena ZUP). Iz upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi imela tožeča stranka možnost se izreči o okoliščinah, ki so toženo stranko vodile k sprejeti odločitvi o zavrženju zahteve. Prvostopenjski organ je vodil postopek v skladu z določili ZUP in tožeči stranki dal možnost izjasniti se o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za sprejeto odločitev o

njene zahteve. Odločitev drugostopnega organa o zavrženju pa je bila za tožečo stranko, glede na nemožnost sodelovanja v postopku, presenečenje. Drugostopni organ v zadevi ni odločal le o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel povsem drugačno odločitev o zavrženju vloge tožeče stranke, ne da bi bila tej dana možnost sodelovanja v postopku odločanja na drugi stopnji.

15.Temu sledi tudi ustaljena upravno-sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča sodba I U 949/2013 z dne 13. 11. 2013. V tej sodbi je sodišče odpravilo drugostopenjski akt o zavrženju zahteve tožnika, ker mu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Drugostopenjski organ namreč v zadevi ni odločal o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel odločitev o zavrženju vloge. Sodišče je potrdilo, da mora organ pred zavrženjem vloge omogočiti stranki odpravo pomanjkljivosti, razen če je vloga očitno nerazumljiva ali brezpredmetna, kar tukaj ni podano, saj je tožeča stranka predložila dokumente (PID, grafični prikazi...), ki jih je treba vsebinsko oceniti. Drugostopenjski organ je z opustitvijo takšnega poziva kršil 9. člen ZUP (načelo zaslišanja stranke), kar upravičuje odpravo izpodbijane odločbe.

16.Iz navedenega tako izhaja, da spor med tožečo in toženo stranko obstaja samo glede še dejstva, ali listine, ki jih je v postopku za pridobitev uporabnega dovoljenja pred toženo stranko predložila tožeča stranka, omogočajo presojo predložene dokumentacije z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 68. člena GZ). To zaradi ugotovitve, ali gre za dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, kar zatrjuje tožeča stranka, saj zakon omogoča legalizacijo z izdajo uporabnega dovoljenja le v primeru dopustnih manjših odstopanj (66. člen GZ v zvezi s prvim odstavkom 113. člena GZ).

17.Ker je sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane drugostopenjske odločbe niso bila upoštevana pravila postopka - 9. člena ZUP, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, sodišče pa v svojem postopku kršitve ni odpravilo, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi četrtega in v smislu petega odstavka 64. člena ZUS-1 člena vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ s tožečo stranko najprej razjasniti, ali je ta predložila zadostno dokumentacijo glede minimalnih odstopanj izvedene gradnje glede na gradbeno dovoljenje, kot zatrjuje v tožbi, in po potrebi (ponovno) zahtevati od tožnika, naj jo dopolni, ter kako. Pri tem ne zadošča zgolj sklicevanje na Pravilnik 2018, organ mora vsebinsko presojati dokumentacijo, ki jo je, po lastnih navedbah, predložila tožeča stranka in se do nje vsebinsko opredeliti, kot dober strokovnjak. Pri tem se domneva, da organ razpolaga z ustreznimi znanji strokovnjaka.

18.Sodišče lahko pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta presoja v okviru tožbenih navedb1. Sodišče je takšno presojo opravilo znotraj omejitev prvega odstavka 20. člena ZUS-1 in prvega odstavka 40. člena ZUS-1, kar je obrazložilo v predhodnih točkah te sodbe, ki v celoti utemeljujejo izrek sodbe. Sodišče še pripominja, pri čemer odločitev sodišča ne temelji na teh ugotovitvah, da je točka 1 izreka izpodbijane odločbe nejasna. V tej točki drugostopenjski organ najprej odloči, da se odpravi odločba prvostopenjskega organa, nato pa v isti točki nadaljuje, da se ta nadomesti z naslednjim besedilom: "Zahteva gospodarske družbe A., d.o.o. za izdajo uporabnega dovoljenja za stanovanjsko poslovni objekt - adaptacija in nadzidava z desetimi stanovanjskimi enotami na zemljišču s parc. št. 299 k.o. ..., se zavrže." Navedeno izkazuje, da je drugostopenjski organ očitno spremenil odločbo prvostopenjskega organa, kar izkazuje beseda "nadomesti z besedilom". Odločbe, ki jo je odpravil, organ ne more (še) spremeniti. Odločanje po 252. členu ZUP zahteva, da drugostopenjski organ, v kolikor se odloči za zavrženje zahteve predlagatelja, to sprejme in oblikuje kot svojo odločitev in ne kot dopolnitev oziroma spremembo prvostopenjskega upravnega akta. Tudi vpogled v obrazložitev izpodbijane odločbe potrjuje ugotovitev, da je drugostopenjski organ spremenil odločbo prvostopenjskega organa, ki jo je pred tem, v istem stavku, odpravil. Drugostopenjski organ tako (zadnja stran obrazložitve izpodbijane odločbe) navaja, da "Sprememba izreka iz zavrnitve v zavrženje pa prav tako v ničemer ne vpliva na pritožnikov položaj oziroma se pritožnikov položaj zaradi navedenega ne poslabšuje." Nato nadaljuje, da je v tem delu postopal po določbi 252. člena ZUP, odpravil 2. točko izreka izpodbijane odločbe in v tem delu sam odločil o zadevi tako, da je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zahtevo zavrgel. Sodišče pripominja, da prvostopenjska odločba v točki 2. izreka vsebuje odločitev o stroških postopka, ki po odločitvi prvostopenjskega organa niso nastali. S tem je podano nasprotje med samim izrekom odločbe in obrazložitvijo, saj obrazložitev navaja, da je drugostopenjski organ spremenil drugo točko izreka prvostopenjske odločbe iz zavrnitve zahteve tožeče stranke, v zavrženje. Navedenih kršitev določb ZUP sicer tožeča stranka ni uveljavljala in jih sodišče tako tudi ni uporabilo za utemeljitev svoje odločitve. Sodišče je zaznalo nejasnost oziroma protislovnost točke 1 izreka izpodbijane odločbe na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v povezavi s šestim odstavkom 213. člena, 252. členom, prvim odstavkom 226. člena in drugim odstavkom 67. člena ZUP. Te določbe skupaj tvorijo normativni okvir, ki zahteva, da so upravne odločitve jasne, določne in izdane v pravilni procesni obliki.

19.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20.Tožeča stranka stroškov v upravnem sporu ni priglasila.

-------------------------------

1ZUS-1, prvi odstavek 20. člena določa: "Sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb". Prvi odstavek 40. člena ZUS-1 nadalje določa, da sodišče presoja upravni akt (zgolj) v mejah tožbenega predloga.

Zveza:

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 66, 68, 113 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 67, 237, 237/1, 237/1-3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) - člen 23, 24, 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.