Jedro

Presoja višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Izrek

Reviziji tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se s to sodbo določena odškodnina za nepremoženjsko škodo zniža za 500.000,00 SIT in se o odškodnini za nepremoženjsko škodo razsodi: "Tožena stranka - zavarovalnica mora plačati tožniku M. G. odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 3.450.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 25.3.1999 dalje do plačila.

V presežku za nadaljnjih 4.400.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 25.3.1999 dalje do plačila se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka mora tožniku povrniti prvostopne pravdne stroške v znesku 85.236,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 25.3.1999 dalje, 50.500,00 SIT z enakimi obrestmi od 2.3.1998 dalje in 33.231,00 SIT z enakimi obrestmi od 2.3.1999 dalje ter pritožbene stroške v znesku 3.939,00 SIT z enakimi obrestmi od 23.2.2000 dalje do plačila." V ostalem se revizija tožene stranke zavrne, revizija tožeče stranke pa se zavrne v celoti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 3.290.989,00 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik dne 15.5.1995 poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Utrpel je prelom desne koželjnice, obtolčenino leve goleni in odrgnine po telesu. Tožniku je priznalo odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.500.000,00 SIT, za strah 250.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.300.000,00 SIT in za skaženost 200.000,00 SIT.

Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti na 2.000.000,00 SIT ter naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov v znesku 50.500,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 2.3.1998 dalje, 33.231,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 2.3.1999 dalje in 101.194,30 SIT od 25.3.1999 dalje do plačila. V ostalem je njeno pritožbo zavrnilo, pritožbo tožene stranke pa je zavrnilo v celoti.

Zoper to sodbo vlagata reviziji obe pravdni stranki. Tožnik izpodbija zavrnilni del v znesku 3.900.000,00 SIT in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Podrobno opisuje potek zdravljenja in vse težave, ki jih je prestal pri tem, svoj strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer posebej poudarja težave, ki jih ima zaradi poškodovane roke pri opravljanju kuharskega poklica. Navaja, da je moral povsem opustiti pomoč na domači kmetiji in vso športno dejavnost. Tožena stranka izpodbija prisodilni del za 2.000.000,00 SIT.

Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče odškodnino zniža na 1.950.000,00 SIT. Meni, da niso bili upoštevani kriteriji za določitev pravične denarne odškodnine. Zato je bila prisojena tožniku nesorazmerno visoka odškodnina.

Pravdni stranki na nasprotni reviziji nista odgovorili. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o revizijah ni izjavilo (390. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija tožeče stranke ni utemeljena, revizija tožene stranke pa je utemeljena glede zneska 500.000,00 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, v ostalem pa ne.

Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi mnenja izvedenke dr. M. J. B. in na podlagi tožnikove izpovedi ugotovili obseg tožnikovih poškodb, potek zdravljenja, bolečine, ki jih je pretrpel in jih še trpi, druge nevšečnosti med zdravljenjem, strah ki ga je prestal ter duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik v svoji reviziji poudarja vse težave in neugodnosti in meni, da doslej pri določitvi odškodnine niso bile dovolj ovrednotene, tožena stranka pa je nasprotnega mnenja.

Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje in ne more upoštevati navedb strank, ki dejansko stanje prikazujejo drugače (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Ugotovljeno je, da je tožnik utrpel prelom desne koželjnice v spodnji tretjini, obtolčenino leve golenini in odrgnine po telesu. Naravnava kosti ni uspela, zato je bila potrebna operacija. Deset dni je bil v bolnici. V bolniškem staležu je bil 91 dni, s skrajšanim delovnim časom pa je delal 29 dni. Z naslednjo operacijo so mu odstranili ploščico in vijake. Tedaj je bil v bolniškem staležu še 45 dni. Hude bolečine je imel en dan, srednje bolečine 16 dni in manjše še en mesec. Ob obremenitvah in spremembah vremena pa se manjše bolečine pojavljajo še zdaj. Prestal je primarni in sekundarni strah. Ostala je zavrta gibljivost desnega zapestja in oslabljena moč desne roke. Po poklicu je kuhar in ga to ovira pri delu. Ovira ga tudi pri delu na kmetiji in pri športu. Pravnomočno mu je bila priznana odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.500.000,00 SIT, za strah 250.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti 200.000,00 SIT in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.000.000,00 SIT, skupaj 3.950.000,00 SIT. Odškodnina za telesne bolečine je v primerjavi z odškodninami po sodni praksi v podobnih primerih določena visoko, vendar je revizijsko sodišče pri presoji te odškodnine upoštevalo, da se tožniku še vedno in se bodo tudi v bodoče pojavljale bolečine pri obremenitvi roke. Temu se pri opravljanju svojega poklica ne more izogniti. To dejstvo z upoštevanjem tožnikove mladosti opravičuje prisojeno odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Odškodnine za strah in za skaženost tožena stranka z revizijo izrečno ni osporavala, tožnikovo zavzemanje za višjo odškodnino pa ni utemeljeno. Primarni strah je bil nedvomno intenziven, bil pa je časovno omejen na čas ob nesreči. Kasneje je pretrpel še strah pred obema operacijama, sicer pa narava poškodbe in potek zdravljenja, ki je bil brez zapletov (izvedensko mnenje: gladek, brez temperature in vnetja), ne daje podlage za sekundarni strah. Zato je prisojena odškodnina v znesku 250.000,00 SIT primerna.

Tožnik je navajal svojo prizadetost tudi zaradi brazgotine po operaciji. Tožena stranka temu v reviziji posebej ne oporeka, zato je revizijsko sodišče upoštevalo tožnikovo mladost in zatrjevano občutljivost kot posebne, individualne okoliščine in odločitve o tej odškodnini ni spreminjalo.

Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je bila s sodbo druge stopnje pretirano zvišana.

Tožnikova prizadetost se kaže v pojavljanju bolečin pri obremenitvi roke, omenjeni gibljivosti zapestja in v zmanjšanju moči. Posledice v obliki bolečin so že upoštevane v odškodnini za bodoče telesne bolečine in jih ni mogoče ponovno upoštevati še pri odškodnini za druge oblike nepremoženjske škode. Preostala prikrajšanost zaradi zmanjšanja gibljivosti in moči pa ni podlaga za odškodnino v taki višini, kot jo je določilo sodišče druge stopnje. Tožnik je opisal svoje težave pri delu, vendar je povedal, da svoje delo lahko opravlja še naprej. Pri tem potrebuje večjo moč le občasno. Ni mogoče sprejeti stališča, da tožnik zaradi poškodbe ni več sposoben za šport. Posledice poškodbe so gotovo moteče pri nekaterih športih, nikakor pa ne pri vseh. Zato opustitve športne aktivnosti ni mogoče pripisati posledicam poškodbe. Glede na tako stanje stvari je primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.500.00,00 SIT (200. in 203. člen ZOR). Zato je revizijsko sodišče v tem obsegu ugodilo reviziji tožene stranke in spremenilo sodbo druge stopnje tako, da je za 500.000,00 SIT znižalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Izrek o stroških je posledica spremembe izreka o glavni stvari (drugi odstavek 166. in drugi odstavek 154. člena ZPP). Glede na odločitev revizijskega sodišča je uspeh tožeče stranke na prvi stopnji 44 odstoten in tožene stranke 56 odstoten. V tem sorazmerju so obračunani stroški obeh strank, razen glede stroškov za izvedenko, ki v celoti bremenijo toženo stranko. Pri tem so zneski odmerjenih stroškov taki, kot sta jih ugotovili sodišči prve in druge stopnje. Uspeh tožeče stranke na pritožbeni stopnji je bil 4,3 odstoten, tožena stranka pa s pritožbo ni uspela.

O revizijskih stroških ni bilo treba odločiti, ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, tožena stranka pa jih ni uveljavljala.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 395. člena ZPP.