Jedro

Upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče prijavo terjatev in ločitvenih pravic upnika N. d.d. Ljubljana z dne 15. 5. 2012 zavrglo. Tako je odločilo, ker upnik ni prijavil terjatev in ločitvenih pravic v zakonitem trimesečnem roku iz prvega odstavka (pravilno drugega odstavka) 59. člena ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je ob dejstvu, da na stečajnega dolžnika sicer še ni vknjižena lastninska pravica na nepremičninah, na katerih upnik uveljavlja v tem postopku ločitveno pravico, vpisana pa je bila na teh nepremičninah plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice že 25. 10. 2010, glede na publicitetni učinek takega vpisa menilo, da bi upnik moral v stečajnem postopku prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice v zakonitem trimesečnem roku za prijavo terjatev in ločitvenih pravic kot pogojne.

5. Pritožbeno sodišče s takšnim razlogovanjem prvostopenjskega sodišča ne soglaša. Ločitvena pravica je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Predpostavka za uveljavljanje ločitvene pravice za poplačilo terjatve v insolvenčnem postopku je torej, da je sredstvo, na katerem upnik uveljavlja pravico do ločenega poplačila, v premoženjski sferi stečajnega dolžnika. Ni dvoma, da v času prijave terjatev in ločitvenih pravic premoženje (nepremičnine), na katerem upnik uveljavlja ločitvene pravice, še ni prešlo v premoženjsko sfero stečajnega dolžnika, ker vknjižba njegove lastninske pravice v zemljiški knjigi še ni vknjižena (49. člen SPZ), kot ugotavlja tudi prvostopenjsko sodišče, čeprav je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice pri sodišču vložen že 25. 10. 2010. Ob povedanem se izkaže, da upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal. Tako je upnik tudi prijavil svoje terjatve in ločitvene pravice.

6. Zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi v taki situaciji upnik v roku iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP moral prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice vsaj kot pogojne. Kot je razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa, bi upnik moral prijaviti terjatve in ločitvene pravice pod odložnim pogojem, če bo premoženje, na katerem ima upnik zastavno pravico, prišlo v premoženje stečajnega dolžnika. Toda po ZFPPIPP ni vsak odložni pogoj razlog za prijavo terjatve (in ločitvene pravice) kot pogojne. Kot pogojno terjatev z odložnim pogojem ZFPPIPP, ki jo mora upnik prijaviti v stečajnem postopku, opredeljuje v tretjem odstavku 59. člena za primer, če je zoper upnika vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika in če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno, ter v drugem odstavku 296. člena za situacijo, ko obstaja možnost, da bo upnik v teku stečajnega postopka pridobil regresno terjatev zoper stečajnega dolžnika, torej v primeru, ko je upnik odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj in to obveznost po začetku stečajnega postopka izpolni. Za taki situaciji pa v obravnavanem primeru ne gre.

7. Tako se pokaže, da je upnik svoje terjatve in ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika v tem postopku prijavil preuranjeno, saj stečajni dolžnik še ni lastnik nepremičnin, na katerih ima upnik zastavno pravico in da tudi ni zakonskih pogojev za uveljavljanje terjatev in ločitvenih pravic kot pogojnih. Preuranjenih terjatev pa že pojmovno ni mogoče zavreči kot prepoznih. Upnikova prijava terjatve bo torej postala v tem stečajnem postopku aktualna šele, če bo premoženje, na katerem ima upnik zastavno pravico, prišlo v stečajno maso stečajnega dolžnika.

8. Utemeljeni upnikovi pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).