Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
20. 2. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., direktorica, na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. I Ig 00/00739 z dne 31. 5. 2000 in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. V Ig 99/04756 z dne 15. 6. 2000 se zavrže.
1.Ustavna pritožnica izpodbija sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. I Ig 00/00739, s katerim jo je sodišče pozvalo, naj v 15 dneh dopolni predlog na izvršbo s popolnim nazivom in sedežem dolžnika ter z drugimi dokazili. Pritožnica meni, da je pravilno navedla naziv in sedež dolžnika. Pritožnica izpodbija tudi sklep št. V Ig 99/04756, s katerim je sodišče zavrglo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku, ker zakon za pravne osebe ne predvideva oprostitev in navaja, da zaradi tega nima enakega varstva pravic do povračila škode. Ne da bi posebej utemeljevala, v čem so kršitve njenih pravic, zatrjuje, da ji je sodišče z izpodbijanima sklepoma kršilo človekove pravice iz 14. člena, četrtega odstavka 15. člena in 25. člena Ustave ter pravice iz 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP) in iz 1. člena Protokola št. 1 k EKČP.
2.Po 50. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti zoper posamični akt, s katerim so kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS je ustavno pritožbo mogoče vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).
3.Izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. Ig 00/00739 po svoji naravi ni posamičen akt, zoper katerega bi bila možna ustavna pritožba. Pri tem sklepu gre le za vmesen procesni sklep (tako imenovani sklep procesnega vodstva - smiselna uporaba določbe tretjega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP), s katerim je sodišče odločalo o izpolnjevanju procesnih predpostavk za nadaljevanje postopka. Izvršilni postopek s takim sklepom še ni končan, zato zoper tak sklep ustavna pritožba ni dopustna. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper ta sklep zavrglo. V izpodbijanem sklepu je sodišče pritožnico tudi opozorilo, da bo v primeru, če v roku ne bo izpolnila zahtev, ki jih je sodišče postavilo, (s sklepom) zavrglo predlog za izvršbo. Zoper tak sklep pa je dovoljena pritožba ter kasneje ob izpolnjevanju pogojev iz ZUstS tudi ustavna pritožba.
4.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru št. V Ig 99/04756 izhaja, da odločitev temelji na določbi šestega odstavka 168. člena ZPP v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ), po kateri določbe o oprostitvi plačila stroškov postopka ter določbe o možnosti odložitve oziroma obročnega plačila taks ne veljajo za pravne osebe. Izpodbijani sklep vsebuje napačen pravni pouk. Po prvem odstavku 9. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na prvi stopnji, dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Po 15. členu ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Po prvem odstavku 363. člena ZPP je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Po petem odstavku 169. člena ZPP le zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila stroškov postopka, ni pritožbe. Ustavna pritožnica je torej zoper izpodbijani sklep imela možnost pritožbe, ki pa je ni vložila. Ustavna pritožba je zato tudi glede tega izpodbijanega sklepa nedopustna in jo je bilo treba zavreči.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger