Jedro

Tožeča stranka je sama spremljala strokovno literaturo in v njej zasledila tudi analizo DNA. Po njenem razumevanju te analize je bila res že v prejšnjem postopku prepričana, da bi bil rezultat te analize drugačen od rezultatov, ki so jih dale analize, ki so bile izvedene v sodnem postopku. To vedenje tožeče stranke o obstoju nove metode in njeni uporabnosti v očetovskih sporih pa po presoji revizijskega sodišča ni predstavljalo pravno upoštevnega novega dejstva v smislu 9. točke 421. člena ZPP/77 vse dotlej, dokler ni tožeča stranka šele v obnovitvenem postopku na naroku dne 14.4.1997 prejela znanstveno potrditev njenih zatrjevanj, da je z analizo DNA res mogoče ovreči rezultate vseh prejšnjih preiskav. V strokovnem mnenju doc. dr.

Jožeta Balažica z dne 14.4.1997 so tedaj brez dvoma navedena nova dejstva, ki tožeči stranki in sodišču pred tem datumom niso bila znana. Pogoji za dovolitev obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP/77 so zato izpolnjeni.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da se pritožba tožene stranke proti drugi točki izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrne kot neutemeljena in v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroški revizijskega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloge tožeče stranke za obnovo postopka, ki so bili vloženi dne 14.7.1995, 15.3.1996 in 23.4.1996 (prva točka izreka sklepa). Predlogu, ki ga je tožeča stranka vložila dne 19.12.1995, pa je ugodilo, predlagano obnovo postopka dovolilo in zato razveljavilo sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. II P 660/88 z dne 3.2.1994. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank. Na pritožbo tožeče stranke je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predloga za obnovo postopka, ki je bil vložen dne 23.4.1996, in glede stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, na pritožbo tožene stranke pa je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se je nanašal na predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen dne 19.12.1995 in v tem delu predlog za obnovo zavrnilo.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje, da se zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen dne 19.12.1995, je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka. V obširni reviziji očita sodišču druge stopnje, da je sprejelo odločitev prenagljeno in brez upoštevanja pravil zananosti in stroke. Bistvo predloga za obnovo postopka, ki je bil vložen dne 19.12.1995, je v trditvi, da je mogoče rezultat krvnih grup in HLA izpodbiti. Šele potem, ko je v postopku podal mnenje izvedenec doc. dr. Balažic, je tožeča stranka izvedela, da je metoda DNA, ki jo uporablja le ta izvedenec, sploh edina metoda, ki lahko odkrije in potrdi genske anomalije in mutacije, ki se pojavljajo tekom življenja. Le z analizo DNA se zato lahko potrdijo ali pa ovržejo prejšnje preiskave. Dejstvo, da se z novo metodo lahko ovržejo rezultati prejšnjih preiskav, prav gotovo predstavlja novo dejstvo. Zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je obnovo postopka dovolilo, pravilna, izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje, pa je napačna. Reviziji naj se zato ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa v izpodbijanem delu tako spremeni, da bo pritožba tožene stranke zavrnjena in potrjena odločitev sodišča prve stopnje iz druge točke izreka sklepa.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu v zvezi s 400. členom ZPP/77 (Zakon o pravdnem postopku), je tožena stranka na revizijo odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

V revizijskem odgovoru je tožena stranka navedla, da so vse dosedanje preiskave očetovstvo izključile. Dokaz, ki ga ponuja tožeča stranka, ni nov. Zato naj se revizija kot neutemeljena zavrne.

Na revizijski odgovor je odgovorila tožeča stranka in v njem v celoti vztrajala pri revizijskih trditvah.

Revizija je utemeljena.

Postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, se lahko na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (9. točka 421. člena ZPP/77).

Tudi po presoji revizijskega sodišča se tožnici v obnovitvenem postopku utemeljeno sklicujeta na mnenje doc. dr. Jožeta Balažica z dne 21.11.1995. Gre za izvedenca, katerega ožja specialnost je, za razliko od ostalih izvedencev, ki so že podali mnenja v tej pravdni zadevi, uporaba nove metode DNA genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti, da se lahko odgovori čim natančneje na vprašanje zanesljive identifikacije oseb v zadevah spornega očetovstva (več o tej metodi glej v članku doc. dr. Jožeta Balažica: Nove metode identifikacije oseb v spornem očetovstvu, Pravosodni bilten št. 3-4/1996, str. 43 - 49). Ta izvedenec je šele v obnovitvenem postopku izdelal pisno mnenje o novi metodi identifikacije oseb in ga na naroku za obnovo pravnomočno končanega pravdnega postopka tudi dodatno utemeljil. Bistvo njegovih ugotovitev in znanstvenih trditev je, da je analiza DNA doslej najzanesljivejša metoda ugotavljanja očetovstva, saj posega na področje samega človeškega genoma. Njena zanesljivost dosega 99,99 %. Najbližja ji je metoda HLA, ki pa obsega le preiskave na enem samem kromosomu, medtem ko analiza DNA zajme devet kromosomov. Pogoj za absolutno izključitev očetovstva je, da je to izključeno na dveh ali več kromosomih. Če je torej izključitev podana samo na enem kromosomu (npr. z analizo HLA) obstaja možnost, da gre za gensko anomalijo. Analiza DNA je edina metoda, s katero se da odkriti gensko napako, ki se je lahko že podedovala. Z analizo DNA je tedaj mogoče ovreči ali potrditi rezultate prejšnjih analiz (krvnih skupin in faktorjev ter HLA). To pa pomeni, da lahko tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu kot dosedanje analize.

Navedene znanstvene trditve in ugotovitve doc. dr. Jožeta Balažica tudi po presoji revizijskega sodišča predstavljajo nova dejstva, za katera tožeča stranka in sodišče ob izdaji sodbe nista vedeli. Prav ima sicer sodišče druge stopnje, da je tožeča stranka že v prejšnjem postopku omenjala analizo DNA in tudi zatrjevala, da je ta analiza najboljša in najbolj zanesljiva in da je mogoče s to analizo ovreči tudi rezultate drugih analiz, vendar pa zmotno zaključuje, da zaradi takih zatrjevanj v prejšnjem postopku analiza DNA ne more predstavljati novega dokaza. Iz celotnega pravdnega spisa namreč izhaja, da je tožeča stranka sama spremljala strokovno literaturo in v njej zasledila tudi analizo DNA. Po njenem razumevanju te analize je bila res že v prejšnjem postopku prepričana, da bi bil rezultat te analize drugačen od rezultatov, ki so jih dale analize, ki so bile izvedene v sodnem postopku. To vedenje tožeče stranke o obstoju nove metode in njeni uporabnosti v očetovskih sporih pa po presoji revizijskega sodišča ni predstavljalo pravno upoštevnega novega dejstva v smislu 9. točke 421. člena ZPP/77 vse dotlej, dokler ni tožeča stranka šele v obnovitvenem postopku na naroku dne 14.4.1997 prejela znanstveno potrditev njenih zatrjevanj, da je z analizo DNA res mogoče ovreči rezultate vseh prejšnjih preiskav. V strokovnem mnenju doc. dr. Jožeta Balažica z dne 14.4.1997 so tedaj brez dvoma navedena nova dejstva, ki tožeči stranki in sodišču pred tem datumom niso bila znana. Pogoji za dovolitev obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP/77 so zato izpolnjeni.

Z vprašanjem uporabe metode DNA v tem pravdnem postopku se je revizijsko sodišče že srečalo in sicer v odločbi II Ips 32/95 z dne 6.7.1995. Na trditve tožeče stranke, da bi bilo potrebno v postopku uporabiti tudi metodo DNA, je v navedeni odločbi odgovorilo, da "ne zakon o pravdnem postopku, ne zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nimata določb o tem, da mora stranka v očetovski (materinski) pravdi dovoliti posege v svoje telo zaradi različnih preiskav. Če odkloni takšne posege, pač sodišče presodi glede na vse okoliščine primera, kakšen pomen ima takšna odklonitev (arg. iz drugega odstavka 269. člena ZPP/77). To pa sta sodišči druge in prve stopnje storili, ko sta zavzeli stališče, da spričo opravljenih preiskav, ki so izključile toženčevo očetovstvo, dejstva, da noče sodelovati pri nadaljnjih preiskavah, kar je utemeljeno obrazložil, ni mogoče razlagati tako, da vendar le dopušča možnost svojega očetovstva". Takemu v revizijski odločbi opr. št. II Ips 32/95 z dne 6.7.1995 zavzetemu stališču ni kaj dodati, saj je pravno povsem korektno. Pomembno pri tem pa seveda je, da tudi revizijsko sodišče ob izdaji sklepa opr. št. II Ips 32/95 z dne 6.7.1995, tako kot nižji sodišči in stranki postopka, še ni razpolagalo s strokovnim mnenjem doc. dr. Jožeta Balažica, ki je bilo podano šele na naroku za obnovo postopka dne 14.4.1997. Ker tožene stranke ni mogoče prisiliti, da dovoli ponoven poseg v svoje telo, bo moralo sodišče kljub temu, da je obnova postopka zaradi analize DNA dovoljena, v primeru neizvedbe tega dokaza zaradi toženčeve nepripravljenosti sodelovanja postopati tako, kot je navedeno v prejšnjem odstavku te obrazložitve citiranih razlogih sklepa revizijskega sodišča z dne 6.7.1995. Vendar pa toženčeva nepripravljenost podvreči se še eni analizi ne more pomeniti, da ob dejstvu, da je zaradi dovoljene obnove postopka sodba sodišča razveljavljena (s čemer je omogočeno ponovno odločanje sodišča), ni mogoče izvesti v ponovljenem postopku najprej tistih dokazov, pri katerih toženčevo sodelovanje ni nujno potrebno. Tu gre predvsem za izvedbo dokaza na podlagi antropološko - morfološke analize, ki jo je izdelal dr. Knussmann iz Nemčije. Po trditvah tožeče stranke naj bi bila namreč zaradi napredka znanosti oz. stroke na področju ugotavljanja očetovstva z antropološko - morfološko metodo, zaradi odraščanja otroka in njegove sedaj očitnejše podobnosti s tožencem, nova antropološka analiza lahko taka, da bi bila za tožečo stranko brez dvoma izdana ugodnejša sodna odločba. Stališče, s katerim se strinja tudi revizijsko sodišče, da bi bilo v ponovljenem postopku potrebno izvesti dokaz z zaslišanjem sodnega izvedenca antropološko - morfološke stroke, je v razveljavitvenem delu izpodbijanega sklepa zavzelo že pritožbeno sodišče. Po tem, ko je revizijsko sodišče reviziji tako ugodilo, da je obnova postopka dovoljena, za izvedbo tega dokaza v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje ni prav nobenih ovir. Ob dejstvu, da za izvedbo tega dokaza toženčevo sodelovanje ni nujno potrebno, pa bi kazalo, kot je bilo že povedano, ponovljeni postopek nadaljevati prav z izvedbo tega dokaza. V primeru, da bodo rezultati antropološko - morfološke analize res taki, kot zatrjuje tožeča stranka (in tedaj za toženo stranko neugodni), pa bo na tožencu, da presodi, ali bo še naprej vztrajal pri odklanjanju sodelovanja pri nedvomno zanesljivi analizi DNA.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče reviziji ugodilo.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 166. člena ZPP/77.