Jedro

Pogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi.

Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se ugodi pritožbi tožene stranke zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ter se v tej točki izreka sodbe sodišča prve stopnje črtajo besede: „ter se zadeva vrne toženi stranki v nadaljnje postopanje zaradi izbirne pravice tožeče stranke.“

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi z dne 24. 12. 2013 in 21. 5. 2014, tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravice do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013. Odločilo je še, da se zadeva vrne toženi stranki v nadaljnje postopanje zaradi pravice tožnika do izbire pokojnine. Zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo odločite sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, v kateri izpodbija materialnopravno presojo sodišča druge stopnje. Tožnik ob nastanku invalidnosti ni izpolnjeval pogojev za invalidsko pokojnino in pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino. Zato ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 109. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Sodišče ni obrazložilo, zakaj je potrebno v konkretnem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 109. člena ZPIZ-2. Pri tožniku ni prišlo do steka dveh različnih pokojnin, ki bi že bili priznani, saj na dan nastanka invalidnosti ni izpolnjeval minimalnih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi napačne odločitve po vsebini nasprotuje tudi odločitvi o prisojenih stroških postopka.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo navaja, da ni pomembno, ali je na dan nastanka invalidnosti 4. 11. 2013 izpolnjeval pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino. Pravica do invalidske pokojnine mu je bila priznana s tem datumom, na tej podlagi pa ima pravico do izbire. Pravico do invalidske pokojnine lahko uveljavi od 4. 11. 2013 dalje, lahko pa tudi od kasnejšega datuma, ali pa uveljavi pravico do starostne ali predčasne pokojnine od datuma, ko izpolni pogoje za določeno vrsto upokojitve. Drugačno stališče pomeni kršitev pravice do izbire socialne pravice.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženec tožnika z odločbo z dne 24. 12. 2013 razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami, s polnim delovnim časom, od 4. 11. 2013 dalje. Organ druge stopnje je z odločbo z dne 21. 5. 2014 pritožbo tožnika zavrnil. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da sta odločitvi toženca napačni. Pri tožniku je podana II. kategorija invalidnosti, glede na svoj poklic bi potreboval poklicno rehabilitacijo, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let. Zato mu je sodišče prve stopnje priznalo pravico do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013 dalje. Odločilo je, da se zadeva vrne toženi stranki v nadaljnjo postopanje zaradi izbirne pravice tožnika med pokojninami.

9. Pogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi. Pravica do izbire med pokojninami je urejena v 109. členu ZPIZ-2. Za odločitev sta pomembna njegov prvi in četrti odstavek. Prvi odstavek določa, da lahko zavarovanec, ki izpolni pogoj za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri razen, če ta zakon ne določa drugače. Na podlagi četrtega odstavka tega člena pa lahko zavarovanec ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine. Za uveljavitev pravice mora zavarovanec na podlagi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-2 vložiti zahtevek, toženec pa ugotovi, katera pokojnina je za posameznika ugodnejša. 10. Pravilno je stališče revizije, da niso podani pogoji za izbiro med invalidsko in starostno pokojnino na dan nastanka invalidnosti, kar ureja četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2. Tožniku je priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, ko glede na starost in dopolnjeno pokojninsko dobo nedvomno ni izpolnjeval pogojev za starostno ali predčasno pokojnino in s tem tudi ne pogojev za uveljavitev pravice do izbire med njimi.

11. Predmet spora sta odločbi toženca z dne 21. 12. 2013 in 21. 5. 2014 in dejansko stanje, podano do tega dne. Z vlogo za priznanje pravice do invalidske pokojnine je začrtan okvir upravnega odločanja. Na tej podlagi je bila tožniku priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013. Pravica do starostne pokojnine je bila tožniku priznana od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2 in je podana podlaga za vložitev zahteve za njeno uveljavitev.1

12. Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Zato je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo tako, da je delno spremenilo sodbo sodišča druge stopnje in delno ugodilo pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, tako kot izhaja iz izreka.

13. Revizijsko sodišče v odločitvi o stroških postopka pred sodiščema nižje stopnje ni poseglo. Tožnik je s svojim zahtevkom skoraj v celoti uspel, saj ima razvrstitev v I. ali II. kategorijo za posledico enako pravico, to je pravico do invalidske pokojnine.

14. O stroških tožnika za odgovor na revizijo je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

1 V postopku, ki je predmet tega spora, zahtevek za uveljavitev izbirne pravice tožnika tudi sicer ni bil postavljen. Tudi zato ni bilo podlage za odločanje o pravici do izbire med pokojninami.